ODGOVOR Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, 3. 7. 2012

v zvezi z vašim dopisom, št. P/289-2012 z dne 27. junij 2012 vam sporočamo, da poznamo študijo OECD, ki svari pred investicijami v smučarsko infrastrukturo pod n.v. 1500 m in druge raziskave, ki se nanašajo na tematiko podnebnih sprememb.

Vendar je v konkretnem primeru predvidene gradnje žičnic iz vloge o zainteresiranosti za graditev žičniških naprav razvidno, da bodo naprave namenjene celoletnemu obratovanju. Torej lažji dostopnosti (tudi osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi) do turistično atraktivnih objektov in naravnih danosti ter najrazličnejšim dejavnostim (pohodništvu, gorskemu kolesarjenju ...), od katerih je smučanje samo eno izmed njih.

Glede na to, da predvidena postavitev žičniških naprav ne bo namenjena zgolj smučarskemu turizmu in da bodo naprave v spodnjem delu smučišča v primeru manj ugodnih zim za smučanje služile kot povezava do višje ležečih žičnic in smučišč, je ministrstvo ocenilo, da je potreba po gradnji žičniških naprav utemeljena ter Vladi RS predlagalo sprejem uredbe.

Liza Poljak
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
odnosi z javnostmi
Langusova 4
1535 Ljubljana
tel.: 01/478-8414
faks: 01/478-8139
e-pošta: liza.poljak@gov.si

SKI 2864 Bohinj ne vključuje obstoječega, zaprtega in propadajočega smučišča Kobla, menda zaradi neurejenih lastniških problemov, zato bo za 25 kilometrov načrtovanih prog in gondolski sistem potrebno posekati nerazumno velike površine gorskega gozda in popolnoma spremeniti ekološko občutljivo površje.

Investitor svoje načrte utemeljuje z argumenti, da bodo gondole služile tudi »planinskim interesom«. »Računamo, da se bo poleti veliko ljudi peljalo z gondolo samo na kavo v planinsko kočo, ki bo nastala z obnovo stare karavle«. To nedvomno drži, vendar to niso planinski interesi! Vožnja z žičnico na kavo v »planinsko kočo« ni planinstvo! Zato protestiramo proti tovrstnemu zavajanju javnosti. Še nobena gondola v Sloveniji ni bila zgrajena zaradi planinskih potreb. Smisel planinstva in gorništva je hoja, ne gondolski prevozi čim višje. Zato nas čudi, da celo Meddruštveni odbor gorenjskih planinskih društev v svojem stališču z dne, 14. 03. 2012 ne nasprotujejo novim gradbenim posegom. Čudi nas tudi, da se ob obstoječem Voglu, ki se vsako zimo bori z rentabilnostjo, in zapuščeni Kobli, nihče ne sprašuje o utemeljenosti gradnje še enega bohinjskega smučišča.

Zaradi objektivnejše presoje smo dolžni javnost opozoriti na nekatera dejstva:

- Po nekaj let starem razvojnem konceptu in stališču OECD in mednarodne Komisije za varstvo Alp (CIPRA) vsa alpska smučišča, obstoječa ali načrtovana na višini med 1.500 in 2.000 metri, nimajo zaradi prihajajočih podnebnih sprememb nobene razvojne prihodnosti. Zato je vsako investiranje vanje negospodarno in neutemeljeno. Največje smučišče v Sloveniji bi po skicah investitorja ležalo na višini med 590 in 1.603 metri, kar je vsekakor globoko pod spodnjo mejo evropskih priporočil.

- Investitor trdi, da je območje predvidene gradnje na nekdanjih zaraščenih pašnikih. To ni res! Skice začrtanih smučišč zajemajo le dva opuščena pašnika, za glavnino smučišč pa bo potreben grob poseg skozi stare bukove in mešane gozdove. Izsekavanje gorskega gozda za gradnjo smučišč, ki po kriterijih OECD nimajo prihodnosti, bi predstavljalo tudi grobo kršenje Alpske konvencije.

Ker bodo smučišča poleti namenjena za kolesarske poligone, je argument o revitalizaciji pašnikov zavajajoč. Načrtovani kolesarski park in paša se izključujeta.