»Votla gora« je ime, ki se je Tolminskega Migovca, zaradi (Tolmincem in drugim) dobro znane, siru podobne luknjičavosti, prijelo že pred leti. V zadnjem času so namreč vpeljali običaj, da po zaključku raziskovalnih taborih javnosti poročajo na predstavitvenih večerih v tolminski knjižnici. To je hvalevredno, saj večina ljudi slabo pozna delo in dosežke jamarjev, ki ob napornem osvajanju našega podzemlja opravljajo pomembno raziskovalno delo. Tihi in skriti napori jamarjev stopijo pred obličje javnosti le ob večjih dosežkih.
Številne prisotne, ki so napolnili avlo tolminske knjižnice, je najprej pozdravila predsednica PD Tolmin Milena Brešan, nagovoril pa tudi Andrej Fratnik, ki je navezal prve stike z angleškimi jamarji in v dolgoletnih raziskavah tudi ves čas sodeloval. S pozdravnimi nagovori so sodelovali tudi: predsednik Jamarske zveze Slovenije Vido Kregar, predstavnica TNP in tolminski župan Uroš Brežan, ki je jamarjem tudi v bodoče obljubil podporo. Rezultate vztrajnega dela, ki so ga letos kronali s 24.900 m raziskanimi in izmerjenimi rovi, z višinsko razliko 975 m, je predstavila Jana Čarga, ki s svojo prisotnostjo v Londonu, kjer je zaposlena, vzdržuje prepotrebne stike z angleškimi jamarji Imperial College Caving Cluba. Prve raziskave so začeli že v letu 1974 in jih od leta 1994 družno z angleškimi kolegi nadaljevali, tako da so skupni poletni raziskovalni tabori na planoti Tolminskega Migovca že kar redni. Glavnina podzemlja Tolminskega Migovca se razteza v treh sistemih jam: Primadona, Migovec in Vrtnarija. V zadnjih letih so ob številnih ostalih raziskavah začeli pospešeno iskati tudi povezavo med temi tremi sistemi. Tridimenzionalni model, ki je nastal kot rezultat neštetih zbranih meritev, prenesenih na računalnik, je dajal slutiti možne povezave na več mestih. Žal so bila najbolj obetavna mesta tudi najožja. V večkratnih akcijah so v podzemlju počasi napredovali, a povezave niso takoj našli.
»Sledi vetra«, delovno poimenovanje letošnjega raziskovalnega tabora, nazorno simbolizira rdečo nit jamarskih prizadevanj, iskanje prehodov in povezav ob pomoči (usmerjanju) močnega pretoka zraka skozi obetavne prehode. V Vrtnariji so letos skupaj z Angleži odkrili več kot poltretji kilometer novih delov, ponovno občudovali naslutene lepote, s tehničnim plezanjem premagali številne kamine in iskali povezavo med sistemoma Migovec in Vrtnarija. Zadnji dan akcije sta članica jamarske sekcije Karin Rutar iz Čadrga in njen angleški kolega med raziskovanjem prehoda »Sanje Za Dušo« opazila, da je bil ta del jame že opremljen. Po podrobnem pregledu sta ugotovila, da sta iz novih prehodov prišla v že odkriti del sistema Migovec iz leta 1998. Sanje o povezavi so bile s tem uresničene.
V nedeljo, 21. oktobra 2012, bodo jamarji na planoti Tolminskega Migovca odprli tudi stalni bivak, ki jim bo po številnih letih improviziranega bivakiranja pod šotori in skalami prinesel malo več udobja. Tega vsakokrat po prihodu na površje potrebujejo, saj morajo čimbolj izdatno obnoviti izgubljene moči in se osveženi ponovno podati v nove raziskave.
Le kje in kdaj, bolj verjetno pa nikjer in nikoli, lahko slutimo njihov zaključek. Lepote in skrivnosti podzemlja, z njimi pa tudi človeška zvedavost, so namreč neizmerni.
Žarko Rovšček |
