Poročilo o prostovoljstvu predložijo pristojni organizaciji za javnopravne evidence in storitve, prek spletnega portala, istočasno z letnim poročilom, ki ga te organizacije predložijo v skladu s predpisi, ki določajo vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih poročil.
Ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi zbirnih podatkov o prostovoljskem delu v
Republiki Sloveniji za preteklo leto, ki jih je posredovala organizacija za javnopravne evidence in storitve, pripravi skupno poročilo, ki vsebuje seznam prostovoljskih organizacij in drugih pravnih oseb, v okviru katerih je bilo prostovoljsko delo opravljeno, podatke o številu sklenjenih dogovorov o prostovoljskem delu in opravljenem prostovoljskem delu ter ocenjeno vrednost prispevka k družbeni blaginji. Skupno poročilo o prostovoljstvu se objavi na spletni strani ministrstva.

1. SPLOŠNO

V Republiki Sloveniji ima prostovoljsko delo dolgo tradicijo in je v času zaostrenih ekonomskih in družbenih razmer še pomembnejše. Prispeva k zniževanju revščine, višji zaposljivosti prebivalstva, razvoju demokracije ter spodbujanju aktivnega državljanstva. V zadnjem obdobju postaja prostovoljsko delo vedno bolj pomembno tudi na področju dopolnjevanja storitev države in preskrbe s socialnimi storitvami, s čimer omogoča večjo dostopnost prebivalstva do storitev.

Prostovoljsko delo pomembno prispeva k družbeni blaginji, zato se je skozi leta vedno bolj izpostavljala nujnost sistemskega urejanja tega področja.

Slovenski prostovoljci opravljajo prostovoljsko delo na najrazličnejših področjih: na področju varstva okolja in ohranjanja narave, civilne zaščite in reševanja, človekovih pravic in svoboščin, kulture in umetnosti, socialne dejavnosti, rekreacije, zdravja, turizma, vzgoje in izobraževanja in drugih. Kot prostovoljci so vključeni v izvajanje tako administrativnih kot visoko strokovnih in organizacijskih del.

S prostovoljskim delom se zagotavlja hiter in učinkovit odziv na številne družbene probleme, na katere se država in samoupravne lokalne skupnosti ne odzivajo oziroma je ta odziv počasnejši.

Naraščanje števila prostovoljskih organizacij, povečevanje števila prostovoljcev ter naraščanje obsega javnih storitev, pri izvajanju katerih sodelujejo tudi prostovoljci, je zahtevalo jasno določitev pravic in dolžnosti vseh udeleženih v procesu.

Nenazadnje je bila uvedba sistematičnega urejanja in vrednotenja prostovoljskega dela pomembna tudi zato, ker je Evropska unija leto 2011 razglasila za Evropsko leto prostovoljstva, s čimer se je Slovenija pridružila tistim članicam Unije, ki prostovoljskemu delu posvečajo posebno pozornost in krepijo pogoje za njegov nadaljnji razvoj.

2. SISTEMSKA UREDITEV PROSTOVOLJSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI

S sprejetjem Zakona o prostovoljstvu, 16. februarja 2011, se je področje prostovoljstva v Republiki Sloveniji prvič normativno uredilo. Z zakonom se ureja širše področje družbeno koristnega dela posameznika in prostovoljskih organizacij, ki s svojimi aktivnostmi, znanjem in izkušnjami pomembno prispevajo k dvigu življenjskega standarda posameznikov in celotne družbe. Sistemska ureditev prostovoljstva, med drugim, odpira tudi možnosti za vključevanje brezposelnih oseb v prostovoljsko delo in s tem v aktivni del prebivalstva, kar pozitivno učinkuje tako na raven samopodobe brezposelne osebe kot na dvig možnosti za ponovno zaposlitev.

Glavni cilj zakona je zagotavljanje pregleda nad stanjem organiziranega prostovoljstva in razmerji, ki pri organiziranju in izvajanju prostovoljstva nastajajo, določitev osnove za sistematično vrednotenje in razvoj prostovoljskega dela ter določitev vloge države pri promociji, razvoju in sistemski podpori prostovoljstva. Namen pa je izboljšati stanje prostovoljstva v Republiki Sloveniji in z objavo transparentnih podatkov predstaviti in priznati njegov pomen za izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin in za razvoj solidarne, humane in enakopravne družbe.

Zakon o prostovoljstvu in podzakonska akta, ki sta bila v letu 2011 izdana skladno z zakonom, tj. Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11 in 60/11, v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in Uredba o nagradi in priznanjih za prostovoljstvo (Uradni list RS, št. 62/11, v nadaljnjem besedilu: uredba), so vzpostavili pravno podlago za sistematično evidentiranje in spremljanje prostovoljstva ter vrednotenje njegovega doprinosa k razvitosti družbe.

Členi zakona in pravilnika sledijo ustavnim in obče človeškim vrednotam in načelom o razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe.

2.1 Državna nagrada in priznanja zaslužnim prostovoljcem

Uredba je določila podrobnejšo ureditev Nagrade Republike Slovenije za prostovoljstvo (v nadaljnjem besedilu: nagrada) in Priznanj Republike Slovenije za prostovoljstvo (v nadaljnjem besedilu: priznanja), podrobnejši način predlaganja kandidatov, obliko in vsebino javnega poziva iz drugega odstavka 45. člena zakona, podrobnejša merila za podelitev nagrade in priznanj, način podelitve nagrade in priznanj, način oblikovanja strokovnih komisij iz petega odstavka 44. člena zakona, njihove naloge in področja njihovega dela ter vsebino in roke za objavo poročila o delu iz drugega odstavka 45. člena zakona.

Vlada Republike Slovenije je dne 20.10. 2011 s sklepom imenovala Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva.

Odbor je predlagal Vladi Republike Slovenije ustanovitev posebnih strokovnih komisij za posamezna področja prostovoljskega dela. Člani posebnih strokovnih komisij imajo poleg bogatih izkušenj na posameznih področjih prostovoljskega dela tudi pregled nad delom prostovoljcev in prostovoljskih organizacij na lokalni ravni. Na ta način je zagotovljen strokoven, objektiven in kvaliteten ožji izbor kandidatov. Posebne strokovne komisije so bile ustanovljene s sklepom Vlade Republike Slovenije, dne 17.11.2011.

Odbor je leta 2011 na podlagi prispelih predlogov iz Javnega poziva k predlaganju kandidatov za nagrado oziroma priznanja na področju prostovoljstva za leto 2011 ter ožjega izbora posebnih strokovnih komisij na svoji 3. redni seji, ki je potekala dne 28.11.2011, sprejel naslednji sklep:

1. Nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo prejme:

- g. Aleksander Doplihar, za prostovoljsko delo na področju zdravja.

2. Priznanja za prostovoljstvo prejmejo:

- g. Gorazd Bence, za prostovoljsko delo na področju kulture in umetnosti;
- Čebelarska zveza Slovenije, za prostovoljsko delo na področju vzgoje in izobraževanja;
- ga. Jadranka Glavač, za prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti;
- Medgeneracijsko društvo za samopomoč DRAVA, za prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti,
- g. Zvonimir Korenčan, za prostovoljsko delo na področju civilne zaščite;
- g. Jani Podrepšek, za prostovoljsko delo na področju zdravja.

Svečana razglasitev nagrajencev in podelitev državne nagrade ter priznanj je potekala ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 05. decembra 2011, v dvorani Union v Narodnem domu Maribor.

3. OCENA STANJA TER OCENJENA VREDNOST PRISPEVKA PROSTOVOLJSKEGA DELA K DRUŽBENI BLAGINJI

V Sloveniji v preteklosti ni bilo opravljenih celovitih raziskav s področja prostovoljskega dela, ki bi podale oceno o obsegu opravljenih prostovoljskih ur in vrstah dela, ki ga opravljajo prostovoljci in njihovi izvajalci in bi omogočala primerjavo s podatki pridobljenimi na podlagi Zakona o prostovoljstvu. Na podlagi nekaterih analiz je tako mogoče podati le okvirno oceno, ki indikativno ponazarja obseg prostovoljskega dela in njegov prispevek k višji kakovosti življenja državljanov.

Raziskava Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji ugotavlja, da je bilo pri nas v letu 2004 aktivnih med 280.000 in 350.000 prostovoljcev, ki so opravili za
1.239.756 delovnih ur, kar predstavlja obseg dela 7.125 polno zaposlenih delavcev. V povprečju so v posamezni organizaciji prostovoljci opravili mesečno 149 ur, kar znaša okvirno 84 % dela polno zaposlenega delavca. Najpogosteje prostovoljci sodelujejo pri delu in izvajanju aktivnosti nevladnih organizacij tj. društev, zavodov in ustanov. Omenjeno ne preseneča, če vemo, da kar 80,6 % nevladnih organizacij nima niti enega zaposlenega. Prostovoljci v nevladnih organizacijah v pomembnem delu dopolnjujejo oziroma nadomeščajo delo redno zaposlenih in predstavljajo gonilno silo nevladnega sektorja v Sloveniji. V svoje delo prostovoljce vključuje kar
88,00 % nevladnih organizacij. Vedno bolj pa se prostovoljci vključujejo tudi v izvajanje
aktivnosti javnih zavodov.

Po drugi strani je študija Slovenske Filantropije, opravljena v letu 2008, ki je pridobila podatke 54-ih nevladnih organizacij in 39-ih javnih zavodov evidentirala nekoliko nižje število prostovoljcev, tj. 183.025, ki pa so, po ocenah anketiranih nevladnih organizacij, v letu 2008 opravili kar za 14.694.588 prostovoljskih ur.

V zvezi s številom prostovoljcev je tako na ravni Evropske unije kot tudi v Sloveniji opazen trend povečevanja števila aktivnih prostovoljcev.

Kljub zavidljivemu številu aktivnih prostovoljcev pa Študija o prostovoljstvu v Evropski Uniji ugotavlja, da je za Slovenijo značilna relativno nizka raven vključevanja v prostovoljsko delo, saj je v prostovoljske aktivnosti vključenih le od 10 - 19 % odraslih oseb. Najvišje stopnje prostovoljskega dela so značilne za Avstrijo, Nizozemsko in Veliko Britanijo, kjer se v prostovoljske aktivnosti vključuje več kot 40 % odraslih oseb.

Med prostovoljci prevladujejo zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe. Pomembno skupino prostovoljcev predstavljajo tudi dijaki, študentje in upokojenci. Večjo koncentracijo prostovoljcev je zaslediti v večjih mestih.

Natančne ocene prispevka prostovoljskega dela v bruto domačem proizvodu ni mogoče podati, ocene variirajo od 0,08 % do 5 %. Študija prostovoljstva v EU, v kateri je bila ocena pripravljena z uporabe namestitvene vrednosti, navaja, da prispevek prostovoljskega dela v BDP v Sloveniji ne dosega 1 %, kar jo uvršča v skupino držav z nizkim prispevkom prostovoljskega dela v BDP.
V najbolj razvitih državah, tj. Avstrija, Nizozemska in Švedska, ta namreč dosega od 3-5 %.

V zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela je v zadnjih letih zaznati precej sprememb na področju vključevanja v prostovoljsko delo, saj se povečuje predvsem delež t.i. kratkoročnega oziroma projektnega prostovoljstva, delež starejših prostovoljcev ter potreba po večjem številu prostovoljcev za zagotavljanje javnih storitev, ki sodelujejo pri izvajanju javnih storitev. Omenjeno od prostovoljskih organizacij zahteva več managerskih znanj za upravljanje s prostovoljci ter večje število mentorjev za zagotovitev ustrezne usposobljenosti prostovoljcev.

Povečujejo se tudi zahteve glede poslovanja prostovoljskih organizacij, povečane zahteve glede poročanja o poslovanju, računovodenju ter nestabilnost finančnih virov za delovanje.

3.1 Ocena stanja glede na zbirne podatke o prostovoljskem delu v Republiki Sloveniji za leto 2011

Zakon o prostovoljstvu je bil sprejet 16. februarja 2011, Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku, ki je določil seznam področij prostovoljskega dela in podrobnejšo ureditev evidenčnega lista pa 24. junija 2011. Pridobljeni podatki so tako podatki prostovoljskih organizacij od dneva vpisa v vpisnik prostovoljskih organizacij, ne pa podatki za celotno leto 2011. Ob tem je potrebno poudariti, da gre za prvo leto poročanja skladno z zakonom, zato gredo predvidevanja in napovedi v smeri povečevanja tako števila aktivnih prostovoljcev kot opravljenih prostovoljskih ur.

Analiza podatkov danih s strani prostovoljskih organizacij, ki so vpisane v vpisnik (v letu 2011 se je v elektronski vpisnik vpisalo ter oddalo poročilo o prostovoljskem delu skladno z Zakonom o prostovoljstvu 225 prostovoljskih organizacij) je pokazala, da je skupno število prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo in so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij 27.014, opravili so kar 4.296.348 ur prostovoljskega dela.

Po zbranih podatkih je bilo največ prostovoljskega dela opravljenega na vsebinskem delu, kjer gre skladno z zakonom za opravljanje prostovoljskega dela, za izvajanje katerega so potrebna posebna znanja in veščine5 ali pa gre za osnovno prostovoljsko delo posameznega programa ali projekta, tj. 2.923.571 ur ali 68,04% opravljenega prostovoljskega dela. Na organizacijskem delu, kjer gre za opravljanje prostovoljskega dela vodenja projektov in programov in opravljanje mentorstva prostovoljcem, je bilo opravljenih 1. 262.291 ur oziroma 29,38% prostovoljskega dela, na drugem delu, ki je v zakonu opredeljeno kot opravljanje prostovoljskega dela kot pomožnega dela ali dela za podporo prostovoljskemu programu za opravljanje katerega ni potrebno posebno usposabljanje, pa je bilo po zbranih podatkih opravljeno 110.486 ur oziroma 2,57 % prostovoljskega dela.

Kot zanimivost je potrebno izpostaviti, da je velika večina prostovoljcev (84,6 %) starejših od 60 let (opravili so kar 3.633.723 ur prostovoljskega dela), medtem, ko je prostovoljcev, ki so mlajši od 18 let le 0,6 % (opravili so 25.685 ur prostovoljskega dela).

Spolna struktura prostovoljcev v Sloveniji je pokazala, da je večina prostovoljcev ženskega spola (15.705 oziroma 58,1%), kar je mogoče razložiti z visokim odstotkom prostovoljskih organizacij, ki so se vpisale v vpisnik in delujejo na področju socialne dejavnosti.

Kot je razvidno iz zbranih podatkov, podanih s strani organizacij, ki so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij, je večina prostovoljskega dela opravljenega v Republiki Sloveniji. Iz podatkov je namreč razvidno, da je bilo v Sloveniji opravljenih 4.215.408 ur prostovoljskega dela, kar predstavlja kar 98,11% vseh prostovoljskih ur, v državah EU je bilo opravljeno 23.328 ur prostovoljskega dela, tj. 0,54% ter v tretjih državah 57.613 ur prostovoljskega dela, kar predstavlja 1,34% vseh opravljenih prostovoljskih ur.

3.1.2 Ocenjena vrednost prispevka prostovoljskega dela k družbeni blaginji

Glede na ocenjene vrednosti opravljenih prostovoljskih ur, ki so določene v Pravilniku o področjih prostovoljskega dela in vpisniku v višini - ena ura organizacijskega dela trinajst EUR, vsebinskega dela deset EUR in za opravljeno drugo prostovoljsko delo šest EUR, je bilo v letu
2011, po poročanju 225 prostovoljskih organizacij, ki so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij, opravljenih 1.260.291 ur organizacijskega dela v skupni višini 16.383.783 EUR,
2.908.716 ur vsebinskega dela v skupni višini 29.087.160 EUR ter 110.436 ur drugega dela v skupni višini 662.616 EUR. Skupaj je bilo opravljenega za več kot 46 milijonov EUR prostovoljskega dela.

V letu 2011 so tako prostovoljci opravili delo ekvivalentno opravljenim delovnim uram kar 2.057 polno zaposlenih, od tega jih je po zbranih podatkih 606 opravljalo organizacijsko delo, 1398 vsebinsko in 53 prostovoljcev drugo delo.

4. IZVAJANJE ZAKONA O PROSTOVOLJSTVU IN PROBLEMATIKA PRI IZVAJANJU

S sprejetjem Zakona o prostovoljstvu je Slovenija opravila pomemben korak pri priznanju prostovoljstva kot pomembne družbene vrednote, zato so nevladne organizacije pozdravile njegovo uveljavitev. Zakon namreč omogoča oblikovanje in sprejem ukrepov, ki bodo omogočili dodaten razvoj na tem področju in krepitev prostovoljskih organizacij.

Pregled izvajanja zakona ob pripravi poročila za preteklo koledarsko leto in sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami, pa je pokazalo, da nekatere zakonske določbe ne omogočajo učinkovitega izvajanja organiziranega prostovoljstva in nadzora na izvajanjem zakona.

Določene pomanjkljivosti so se pokazale na področjih izvajanja prostovoljskega dela v javnih zavodih, obsegom poročanja o opravljenem prostovoljskem delu in nadzorom nad izvajanjem zakona.

V zvezi s področjem izvajanja dela v javnih zavodih se izkazuje potreba po ponovni preučitvi nujnosti sklepanja dogovorov s prostovoljskimi organizacijami in določitvi obveznosti obeh organizacij.

Glede poročanja o opravljanju prostovoljskega dela bodo preučeni predlogi v smeri njegove poenostavitve.

Nadzor nad izvajanjem zakona pa je potrebno natančneje opredeliti ter določiti pristojni organ za nadzor nad izvajanjem posameznih določb zakona.

Ministrstvo bo spremembe in dopolnitve pripravilo v tesnem sodelovanju z drugimi resorji in prostovoljskimi organizacijami ter z upoštevanjem načel Resolucije o normativni dejavnosti.

Predvidevamo izvedbo več javnih razprav o potrebnih spremembah in dopolnitvah, za katere ocenjujemo, da bodo prav tako prispevale k bolj uspešnemu izvajanju zakona. Razprave bodo izvedene do konca leta, spremembe in dopolnitve pa predvidoma pripravljene v začetku leta 2013.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

Na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo smo si v letu 2010 in 2011 močno prizadevali za sistemsko ureditev prostovoljskega dela, predvsem zaradi priznanja pomembnosti tega področja za družbo ter vzpostavitve stimulativnega okolja za njegov hitrejši razvoj.

Za dodatno spodbujanje prostovoljstva ter izkoristek vseh potencialov je bilo potrebno sprejeti zakon, ki je opredelil prostovoljsko delo, omogočil statistično spremljanje in ocenjevanje njegove dodane vrednosti ter spodbudil delo prostovoljskih organizacij.

Tako je bil 16. februarja 2011 sprejet Zakon o prostovoljstvu, ki sta mu sledila podzakonska akta - Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku ter Uredba o nagradi in priznanjih za prostovoljstvo. S sistemsko ureditvijo prostovoljstva so se v Sloveniji vzpostavili pogoji za zagotavljanje enakopravnosti, varnosti in preglednosti delovanja vseh posameznikov in organizacij, ki so vključeni v organizirano prostovoljstvo.

Predvidevamo pa, da bo dodatne spodbude mogoče uveljaviti s pripravo in sprejemom strategije prostovoljskega dela, ki bo v skladu z Zakonom o prostovoljstvu pripravljena v treh letih po uveljavitvi zakona.

Za potrebe spremljanja prostovoljstva je zakonsko vzpostavljen elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij, ki služi kot podlaga za pripravo skupnega poročila o prostovoljstvu ter priprave strategije razvoja prostovoljstva in prostovoljskega dela. Nadaljnja prizadevanja bodo šla v smeri promocije vpisa prostovoljskih organizacij v navedeni vpisnik, s čimer bo zagotovljena transparentnost delovanja prostovoljstva v Sloveniji ter vzpostavitev boljših pogojev in ukrepov za spodbujanje in razvoj prostovoljstva.

Glede na to, da je bil zakon, ki je sistemsko uredil področje prostovoljstva, sprejet šele v začetku leta 2011, posledično so se prostovoljske organizacije lahko vpisale v elektronski vpisnik šele po sprejetju zakona, lahko po analizi pridobljenih podatkov potegnemo sklepno ugotovitev, da bo ob podpori države, predvsem z vidika promocije prostovoljstva ter z nagrajevanjem pomembnih dosežkov na področju prostovoljstva, v Sloveniji postalo okolje spodbudno za razvoj prostovoljstva. V času zaostrenih ekonomskih in družbenih razmer se moramo namreč vsi zavedati, da spodbujanje razvoja prostovoljstva in prostovoljskih organizacij, pomembno prispeva k zniževanju revščine, višji zaposljivosti prebivalstva, razvoju demokracije ter spodbujanju aktivnega prebivalstva.

SEZNAM PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ

1. ZVEZA BORILNIH ŠPORTOV LJUBLJANA
2. PLANINSKO DRUŠTVO POLET ŠENTRUPERT
3. DRUŠTVO OSTEOPOROZE TRBOVLJE
4. DRUŠTVO PLESNIH DEJAVNOSTI ROLLY ROGAŠKA SLATINA
5. KULTURNO, ŠPORTNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO BLAŽ JURKO RAZBOR POD LISCO
6. KULTURNO DRUŠTVO VRES PREVALJE
7. KOROŠKO DRUŠTVO ZA OSTEOPOROZO
8. PLANINSKO DRUŠTVO ''BRICNIK'' MUTA
9. PLANINSKO DRUŠTVO HALOZE
10. ARS VITAE - DRUŠTVO ZA POMOČ ODVISNIM OD NEDOVOLJENIH DROG
11. ZVEZA DRUŠTEV MLADINSKI CENTER POSTOJNA
12. DRUŠTVO ŽIVLJENJE BREZ NASILJA
13. MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO - ŽAREK NOVO MESTO
14. PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
15. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO PLAC
16. SAVATE ZVEZA SLOVENIJE
17. DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO
18. DRUŠTVO VARNEGA ZAVETJA KOČEVJE
19. PLANINSKO DRUŠTVO KOMENDA
20. PLANINSKO DRUŠTVO JAVORNIK - ČRNI VRH NAD IDRIJO
21. PLANINSKO DRUŠTVO POLŽ VIŠNJA GORA
22. SAVATE KLUB CENTER
23. PLANINSKO DRUŠTVO GRMADA CELJE
24. PLANINSKO DRUŠTVO DOBRNA
25. DRUŠTVO ZA PREPREČEVANJE OSTEOPOROZE POSAVJE
26. DRUŠTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
27. DRUŠTVO SKUPINA MLADIH ZA OSEBNOSTNO RAST IN ZDRAVO ŽIVLJENJE
28. DRUŠTVO CENTER ZA POMOČ MLADIM
29. OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO LJUBLJANA
30. DRUŠTVO ŽAREK UPANJA, LJUBLJANA
31. DRUŠTVO KULTURNO, INFORMACIJSKO IN SVETOVALNO SREDIŠČE LEGEBITRA
32. ZAVOD MISSS
33. MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO ZA SAMOPOMOČ DRAVA
34. PARNAS ZAVOD ZA KULTURO IN TURIZEM, VELIKE LAŠČE
35. ZAVOD VOLUNTARIAT
36. MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO JESENSKI CVET
37. SREDIŠČE ROTUNDA, KOPER
38. POKRAJINSKA ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV POSAVJE
39. MLADINSKI SVET AJDOVŠČINA
40. DRUŠTVO ZA UVELJAVLJANJE ENAKOSTI IN PLURALNOSTI VITA ACTIVA
41. ZAM - ZAVOD ZA MLADINO
42. ZAVOD BETA
43. SAVATE KLUB DOMŽALE
44. ALPINISTIČNI KLUB SLOVENSKA BISTRICA
45. MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE
46. UNIVERZITETNI SAVATE KLUB
47. ZAVOD PIP
48. DRUŠTVO ZA POMOČ PRI UPOKOJEVANJU
49. OTOK, ZAVOD ZA RAZVIJANJE FILMSKE KULTURE LJUBLJANA
50. ZAVOD RAKMO
51. ZAVOD NEFIKS
52. HOPLA - DRUŠTVO ZA DRUŽINSKO REKREACIJO
53. DRUŠTVO SRČNIH BOLNIKOV KORONARNI KLUB MEŽIŠKE DOLINE
54. CENTER NAPREJ MARIBOR
55. MGC HUDINJA CELJE
56. ČLOVEKOLJUBNO DOBRODELNO DRUŠTVO UP
57. ZAVOD ZA NOVODOBNO IZOBRAŽEVANJE
58. USTANOVA - FUNDACIJA NAZAJ NA KONJA
59. PLANINSKO DRUŠTVO CIRKULANE
60. UMI-UNIVERZUM MINERVA
61. ZAVOD MREŽA MAMA
62. DRUŠTVO ZA POMOČ IN SAMOPOMOČ BREZDOMCEV KRALJI ULICE
63. SAVATE KLUB RIVAL
64. DRUŠTVO ZA SPODBUJANJE STAREJŠIH K PONOVNI VKLJUČITVI V AKTIVNO ŽIVLJENJE
- DRUŠTVO SENIOR
65. ZVEZA DRUŠTEV ZA SOCIALNO GERONTOLOGIJO SLOVENIJE
66. PLANINSKO DRUŠTVO TISA MARIBOR
67. SLOGA
68. ROMSKO DRUŠTVO ROMI GREDO NAPREJ (ROMA DŽAN ANGLE)
69. DRUŠTVO ZA RAZVOJ IN POVEZOVANJE DRUŽBENIH VED IN KULTUR ODNOS
70. GORSKA REŠEVALNA ZVEZA SLOVENIJE
71. MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO Z ROKO V ROKI
72. DRUŠTVO VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
73. USTANOVA FUNDACIJA BIT PLANOTA
74. DRUŠTVO PROSTOVOLJCEV VINCENCIJEVE ZVEZE DOBROTE
75. USTANOVA LOKALNA RAZVOJNA FUNDACIJA ZA POMURJE
76. RADIOKLUB CIRKULANE
77. DRUŠTVO SRČNIH BOLNIKOV - KORONARNI KLUB MISLINJSKE DOLINE
78. DRUŠTVO ZA PREPREČEVANJE OSTEOPOROZE ZAGORJE OB SAVI
79. ŠKOFIJSKA KARITAS MURSKA SOBOTA
80. MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO VESELA JESEN
81. INICIATIVNO ZDRUŽENJE ZA NADZOR INSTITUCIJ
82. KULTURNO EKOLOŠKO DRUŠTVO SMETUMET
83. PLANINSKO DRUŠTVO MERCATOR
84. ZAVOD KROG, KOPER
85. SENIORJI.INFO
86. ZAVOD ŠTUDENTSKA SVETOVALNICA
87. ZAVOD ORELI
88. PLEIADES, ZAVOD
89. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO ZDRUŽENJE ZA UMETNOST, KULTURNO IZOBRAŽEVALNE PROGRAME IN TEHNOLOGIJO EPEKA
90. ŠPORTNO DRUŠTVO ROLLY
91. KULTURNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO ROLLY
92. HUMANITARNO DRUŠTVO HRANA ZA ŽIVLJENJE
93. REVIVAS-DRUŠTVO ZA OŽIVITEV IN PROMOCIJO VASI ŠKALE
94. SAVATE KLUB KAMNIK
95. DRUŠTVO VEČ, DRUŠTVO ZA OSEBNOSTNI RAZVOJ MLADIH
96. DRUŠTVO ZA RAZVIJANJE SOCIALNIH PROJEKTOV IN SPODBUJANJE AKTIVNEGA ŽIVLJENJA AKTIVIRAJ SE
97. KLUB EVROPSKIH ŽENSK
98. DRUŠTVO ZA PROMOCIJO KVALITETE ŽIVLJENJA VSEH GENERACIJ MALA ŠOLA ŠPORTA
99. PLESNI KLUB LOVRENC NA POHORJU
100. PLESNI KLUB ŠMARJE PRI JELŠAH
101. ZDRUŽENJE ZA OPOLNOMOČENJE ČLOVEKA - GIBANJE JA, MI LAHKO!
102. PLESNI KLUB ROGATEC
103. DRUŠTVO BOLNIKOV PO MOŽGANSKI KAPI PODRAVJA MARIBOR
104. MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO KOČNA JEZERSKO
105. DRUŠTVO POMLAD
106. GORENJSKO EKOLOŠKO IN TURISTIČNO DRUŠTVO ''MATIJOVC''
107. OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER
108. PLANINSKO DRUŠTVO ČRNUČE
109. PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC
110. PLANINSKO DRUŠTVO ČRNA NA KOROŠKEM
111. PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ
112. MESTNA ZVEZA UPOKOJENCEV LJUBLJANA, OSREDNJESLOVENSKA POKRAJINSKA ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV
113. PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE
114. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV DOLOMITI LJUBLJANA
115. PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZNIČAR CELJE
116. PLANINSKO DRUŠTVO VIPAVA
117. PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ
118. PLANINSKO DRUŠTVO POLZELA
119. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MARIBOR
120. PLANINSKO DRUŠTVO FRAM
121. PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZNIČAR MARIBOR
122. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MALEČNIK
123. PLANINSKO DRUŠTVO PALOMA SLADKI VRH
124. PLANINSKO DRUŠTVO SEŽANA
125. PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA
126. PLANINSKO DRUŠTVO LOČE
127. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MARKOVCI
128. PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA
129. PLANINSKO DRUŠTVO VUZENICA
130. PLANINSKO DRUŠTVO PODBRDO
131. PLANINSKO DRUŠTVO BOVEC
132. PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA
133. PLANINSKO DRUŠTVO MAKS MEŠKO ORMOŽ
134. DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE
135. PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE
136. PLANINSKO DRUŠTVO LISCA SEVNICA
137. PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE
138. PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK
139. PLANINSKO DRUŠTVO ŠENTJUR PRI CELJU
140. PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENSKA BISTRICA
141. PLANINSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA
142. PLANINSKO DRUŠTVO CELJE - MATICA
143. PLANINSKO DRUŠTVO RTV LJUBLJANA
144. ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE
145. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
146. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA KRANJ
147. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE
148. TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
149. ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE
150. ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE
151. ZVEZA ZDRUŽENJ ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV SLOVENIJE
152. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA NOVO MESTO - HUMANITARNI CENTER
153. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ŠKOFJA LOKA
154. PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR SENOVO
155. PLANINSKO DRUŠTVO RAVNE NA KOROŠKEM
156. PLANINSKO DRUŠTVO PREVALJE
157. DRUŠTVO PIHALNI ORKESTER ŽELEZARJEV RAVNE
158. LOVSKA DRUŽINA POGOREVC ČRNA NA KOROŠKEM
159. PLANINSKO DRUŠTVO JANEZ TRDINA MENGEŠ
160. DRUŠTVO UPOKOJENCEV BREŽICE
161. PLANINSKO DRUŠTVO KRIŽE
162. PLANINSKO DRUŠTVO KOČEVJE
163. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO
164. DRUŠTVO UPOKOJENCEV SENOVO
165. PLANINSKO DRUŠTVO RADEČE
166. PLANINSKO DRUŠTVO DOL PRI HRASTNIKU
167. PLANINSKO DRUŠTVO LJUTOMER
168. PLANINSKO DRUŠTVO LOVRENC NA POHORJU
169. PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA
170. PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ
171. AURIS - MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH ZA GORENJSKO - KRANJ
172. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOVJE-MOJSTRANA
173. PLANINSKO DRUŠTVO OJSTRICA CELJE
174. PLANINSKO DRUŠTVO TABOR
175. DRUŠTVO PARAPLEGIKOV PREKMURJA IN PRLEKIJE
176. PLANINSKO DRUŠTVO BLAGAJANA
177. PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC
178. PLANINSKO DRUŠTVO KOBARID
179. PLANINSKO DRUŠTVO VIHARNIK
180. DRUŠTVO TABORNIKOV ROD STANE ŽAGAR - MLAJŠI
181. PLANINSKO DRUŠTVO VRANSKO
182. PLANINSKO DRUŠTVO METLIKA
183. PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
184. SONČEK - ZVEZA DRUŠTEV ZA CEREBRALNO PARALIZO SLOVENIJE
185. PLANINSKO DRUŠTVO ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
186. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO CERKNO
187. PLANINSKO DRUŠTVO TAM MARIBOR
188. PLANINSKO DRUŠTVO JAKOBA ALJAŽA
189. KONJEREJSKO DRUŠTVO POLJANA
190. PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
191. PLANINSKO DRUŠTVO SLIVNICA PRI CELJU
192. PLANINSKO DRUŠTVO BAJTAR VELIKA PLANINA
193. PLANINSKO DRUŠTVO, VINSKA GORA
194. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE MARIBOR
195. DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
196. DRUŠTVO AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE
197. AREA GEA ZAVOD
198. PLANINSKO DRUŠTVO BRDA
199. SLOVENSKA FILANTROPIJA - ZDRUŽENJE ZA PROMOCIJO PROSTOVOLJSTVA
200. DRUŠTVO ZA RAZVIJANJE PROSTOVOLJNEGA DELA NOVO MESTO
201. PLANINSKO DRUŠTVO HORJUL
202. DRUŠTVO MLADINSKI CEH
203. PLANINSKO DRUŠTVO POHORJE
204. CENTER ZARJA
205. PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE
206. OZARA SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA
207. DRUŠTVO SKAM - SKUPNOST KATOLIŠKE MLADINE
208. PLANINSKO DRUŠTVO ATOMSKE TOPLICE PODČETRTEK
209. MLADINSKI CENTER PRLEKIJE - POKRAJINSKI CENTER NVO, SLOVENSKO NACIONALNO ZDRUŽENJE, DELUJOČO V JAVNEM INTERESU
210. ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU
211. PLANINSKO DRUŠTVO VOJNIK
212. USTANOVA UMANOTERA - SLOVENSKA FUNDACIJA ZA TRAJNOSTNI RAZVO
213. PLANINSKO DRUŠTVO PLANIKA MARIBOR
214. NEC, CERKNICA
215. DRUŠTVO PROJEKT - ČLOVEK
216. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KEBELJ
217. PLANINSKO DRUŠTVO SVETI VID
218. ZVEZA ZA ŠPORT OTROK IN MLADINE SLOVENIJE
219. PLANINSKO DRUŠTVO ŽIROVNICA
220. PLANINSKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH
221. PLANINSKO DRUŠTVO HAKL SV. TROJICA
222. PEKARNA-MAGDALENSKE MREŽE
223. DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE
224. DRUŠTVO VITA ZA POMOČ PO NEZGODNI POŠKODBI GLAVE
225. STANLEY CHESS CLUB

Vir:
Poročilo o prostovoljstvu v letu 2011 (326,89 KB)