četrtek, 28. februar 2013, ob 0. uri
Planinska zveza Slovenije slavnostno obeležila 120-letni jubilejVčeraj, 27. februarja 2013, je planinska organizacija s planinci, planinskimi društvi in krovno organizacijo Planinsko zvezo Slovenije na čelu praznovala 120 let organiziranega planinstva na Slovenskem, ko je bilo 27. februarja 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Planinska zveza Slovenije je včeraj na ustanovnem mestu
Slovenskega planinskega društva, to je pri vhodu v NAMO na stiku Tomšičeve in
Slovenske ceste, svečano odkrila
spominsko ploščo in s tem pričela slavnostno praznovanje 120-letnice, ki se bo
nadaljevalo z različnimi kulturnimi, družabnimi ali športnimi prireditvami po
Sloveniji skozi celo leto 2013 do
decembra, ko bomo jubilejno leto sklenili s prireditvijo v Slovenskem
planinskem muzeju v Mojstrani.
Včerajšnji svečani dan je Planinska zveza zaključila s slavnostno
akademijo ob 120. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, ki je
potekala v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Umetniška
prireditev, poimenovana OBJEM GORA, o ustvarjali in izrazni moči planinstva ter
intimni samosti z goro je predstavila ustvarjalno in izrazno moči planinstva -
poezijo, prozo, ples, glasbo, sliko, fotografijo in film. Prireditev je bila zahvala
društvom in posameznikom za zvestobo planinstvu in goram.
Častni gost akademije je bil predsednik
Republike Slovenije Borut Pahor, akademije pa se je udeležil tudi bivši
predsednik RS dr. Danilo Türk. Slavnostni
govornik, predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, je vsem zbranim planincem, alpinistom, športnim
plezalcem ... , turnim kolesarjem, markacistom PZS, predstavnikom planinskih
društev, vabljenim gostom, predstavnikom sorodnih organizacij idr. v govoru spregovoril
in zaokrožil sedem govornikov na prireditvi pred njim, ki so v krajših
videoposnetkih na osebni način podali svoje doživljanje gora - spregovorili so o
nostalgiji (univerzitetni profesor v pogorju in dolgoletni odbornik PZS dr.
Milan Naprudnik), o ljubezni (profesorica in vrhunska alpinistka Marija
Štremfelj), o lepoti (vrhunski alpinist in fotograf Marko Prezelj), o
predanosti (predsednik mladega planinskega društva, PD Polet Šentrupert, Bojan
Brezovar), o prostovoljstvu (vodnik PZS in inštruktor planinske vzgoje Ivan
Cigale), o vztrajnosti (vrhunska športna plezalka Mina Markovič) in o izrazni
moči profesorica, naravovarstvenica in ustvarjalka dokumentarnih oddaj Marjeta
Keršič Svetel. S svojo pripovedjo o življenju z gorami so vsem zbranim
planincem in ljubiteljem gora predstavili, zakaj je planinstvoza vse nas lahko
način življenja. To vodilo si je
Planinska zveza Slovenije vzela za svojega in ga tako tudi živi, saj planinstvo
ni športna muha enodnevnica, je delovanje, razmišljanje in spoznavanje sebe in
prijateljev, gora, varovanja narave in gorskega okolja, zavedanja pomembnosti preventive
in skrbi zase in za sočloveka, je veselje nad drobnimi stvarmi, ki nas bogatijo
ob vztrajnosti s kančkom poguma in trme, da se povzpnemo na goro in polni sveže
energije stopamo nato skozi vsakodnevne obveznosti. To je življenje, ki ga živi
že skoraj 3 % slovenskega prebivalstva, to je 57.520 članov planinske
organizacije. Gore so bile vedno vir navdiha tako za posameznika kakor tudi za
planinsko organizacijo. Planinska dejavnost se je bogatila in krepila iz
ljubezni do domovine, iz želje po dostopnih gora in varnejših poteh, iz
spoštovanja narave, občudovanja gorskega sveta, v skrbi za sočloveka, iz skrbi
za mlade in želje po skupnem udejstvovanju, kjer v družbi gora in veselih,
prijaznih ljudi, radi pustimo v dolini skrbi. Planinstvo pa se tudi razvija,
nadgrajuje in izpopolnjuje z novimi izzivi ter spoznava, da ob vztrajnosti in
pravih ciljih ni nemogočih poti. Da, planinstvo je način življenja. Celovitost planinskega
usposabljanja, ki vključuje gibanje s hojo, plezanjem, smučanjem in kolesarjenjem,
varnost ter doživljanje in varovanja gora, je ena temeljnih razpoznavnih
značilnosti slovenske planinske organizacije. »Znanje je vsekakor pomembno. Toda še veliko pomembnejša je njegova
koristna uporaba za na primer preprečevanje nesreč. Vložek v preventivo se nam
večkratno obrestuje! Usposabljanje je tudi veliko več kot le osvajanje znanja
in veščin za doseganje (ozkih) gorniških
ciljev. V planinski organizaciji imata pojma vzgoja in izobraževanje svojstven
pomen: če pomeni izobraženost obvladovanje določenega znanja ali spretnosti,
pomeni vzgojenost zavedanje pomena in upoštevanje naučene vsebine in dosledno
uporabo v praksi. Zato pregovor pravi, da ni težko biti dober alpinist, težko
pa je postati star alpinist,« je v svojem nagovoru dejal predsednik PZS Bojan Rotovnik, ki je v uvodu slikovito orisal začetke slovenskega
planinstva in umestitev le-tega tudi v slovenskem, alpskem in evropskem
prostoru.
Predsednik Rotovnik je vsem podaril tudi misli in cilje planinske organizacije v prihodnje:»Vsak vzpon na goro terja nekaj planinske
trme in veliko vztrajnosti, podkrepljene z znanjem in izkušnjami. V planinski
organizaciji bomo na podlagi dosedanjih stodvajsetletnih izkušenj,
pridobljenega znanja ter z vztrajnostjo v prihodnje iskali in tudi razreševali
pomembne izzive, med katere uvrščamo:
• v obdobju splošne specializacije in globalizacije sveta
ostati krovna organizacija za večino dejavnosti, ki se odvijajo v gorskem
svetu, • ohraniti prostovoljnost delovanja kot temeljno prvino
delovanja organizacije, • ob vedno večji obremenitvi gorske narave aktivno
izvajati in sodelovati v procesih trajnostnega razvoja, • s privlačnim programom skrbeti za ohranjanje in
krepitev članstva, posebno še med mladimi, • z ustrezno planinsko ter plezalno infrastrukturo in predvsem
s preventivo skrbeti za večanje varnosti obiskovalcev gora ter • v sodelovanju z državnimi organi zagotoviti planinstvu
spodbudnejšo zakonodajo in ugodnejše pogoje za delovanje.«
Kakor je imela
prireditev namen poudariti tudi osebni pogled na gore, tako nam je tudi
predsednik Rotovnik delil svojo povezanost z gorami. »Meni so slovenske gore in planinska druščina dale veliko. Zato sem
hvaležen, da sem lahko del velike planinske družine, ki obeta, da bo s svojo
domoljubnostjo, drznostjo in predanostjo še naprej ohranjala slovensko lice
slovenskih gora.«
V programu slavnostne
akademije, katere idejni oče je bil podpredsednik PZS Borut Peršolja in režiser Boštjan
Mašera pod produkcijsko roko Društva za gorsko kulturo, Planinske zveze
Slovenije in Cankarjevega doma, so sodelovali odlični glasbeniki in
ustvarjalci: pevka Eva Hren in SladCore, Plesni klub Šinšin Kamnik, z
interpretacijo literarnih odlomkov igralec Rok Vihar, glasbena skupina Godba
Vertikale, pianist Simon Skalar, Sara Kogej, otroški zbor Mladinskega odseka
Planinskega društva Idrija, mladi planinci Mladinskega odseka Planinskega
društva Podnanos in izvrsten stand-up komik Uroš Kuzman, ki je prireditvi dodal
še pravi planinski humor. Slikarski del izrazne moči planinstva je skozi akademijo zaobjel
slikar Danilo Cedilnik - Den, ki je v času akademije naslikal čudovito gorsko
pokrajino in sliko ob koncu podaril predsedniku PZS Bojanu Rotovniku. V
programu je bil prikazan med drugim kratki film Slovenski alpinizem od nekdaj do danes scenaristke Mojce Volkar Trobevšek, ki je bila tudi scenaristka slavnostne akademije v celoti in njena organizatorica.
Po koncu slavnostne akademije se planinci, planinski prijatelji, ki so si lahko ogledali tudi razstavi Življenje pod Triglavom in 120 let SPD/PZS,
kar niso razšli; delili so si misli, tudi ganjenost in veselje. Prireditev je
vsakogar nagovorila na svojstven način in se ga dotaknila tam, kjer se je
njegovo doživljanje gora stikalo z razmišljanjem ustvarjalcev, govornikov ali
besed slavnostnega govornika, predsednika PZS Bojana Rotovnika. In zato tudi
lahko razumemo Edvarda Kocbeka, ki je leta 1951 zapisal v Črni krizantemi: »Planine so mu prebudile občutek, ki
ga ni mogoče posredovati, vsi resnični gorniki ga dobijo in nihče med njimi ga
ne more izraziti. Zato je toliko srečne samote v njih.«
Zdenka Mihelič
Celotni slavnostni govor predsednika PZS Bojana
Rotovnika.
Programski list slavnostne akademije (230 KB) |
|