Dom stoji na sedlu pod Konjcem (2287 m) v Kaninski skupini Zahodnih Julijskih Alp, ki delno leži na našem ozemlju. Prvo postojanko na tem območju je leta 1895 postavila na Kaninskih podih pod Krliščem Jadranska podružnica Nemško-avstrijskega planinskega društva iz Gorice. Med 1. svetovno vojno je bila poškodovana; leta 1922 jo je obnovil CAI (Club Alpino italiano) iz Trsta, ki jo je leta 1936 tudi povečal in prenovil. Po 2. svetovni vojni so jo v slabem stanju prevzeli bovški planinci, ki so jo temeljito obnovili, odprli pa so jo 24. avgusta 1952; poimenovali so jo po revolucionarju Ferdu Kravanji-Petru Skalarju (1911-1944) iz Čezsoče. Koča je 1. januarja 1972 pogorela. Že naslednje leto so začeli na novi lokaciji graditi večjo postojanko; zaradi finančnih težav so jo gradili 10 let; Dom Petra Skalarja so slovesno odprli 2. oktobra 1983 ob 90-letnici ustanovitve SPD.

V gostinskem prostoru je 80 sedežev, točilni pult; v 8 sobah je 42 postelj, na skupnem ležišču pa 40 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s pečmi; voda kapnica, agregat in fotovoltaični sistem za elektriko. 

Razgled:
Od severovzhoda do jugovzhoda se za Bovško kotlino dvigajo Vzhodne Julijske Alpe z vrhovi od Razorja prek Triglava do Krna; južno vidimo pobočja Kanina, ki padajo v Soško dolino in spodnji del glavnega grebena Kaninske skupine z vrhovi Vrh Laške Planje, Kamen in Velika Baba, v tej smeri pa se na levem bregu Soče dviga Polovnik, na desnem pa Stol, še naprej pa se za Matajurjem širi Furlanska nižina, ob dobri vidljivosti pa vidimo tudi Jadransko morje s Tržaškim zalivom; zahodno in severno se v bližini vleče glavni greben Kaninske skupine z Visokim Kaninom in Prestreljenikom, desno od grebena pa se za vzhodnimi pobočji Kanina kažeta vrhova Mangrta in Jalovca.

Prehodi do drugih postojank:
Na naši strani Kaninske skupine ni drugih planinskih postojank.