Prav slednje - pomen prehrane za doseganje dobrih rezultatov in varovanje zdravje športnika, se vedno bolj poudarja. Pri telesni aktivnosti se namreč povečajo potrebe po vnosu hranil v telo. Temu posvečajo veliko pozornost številne raziskave in članki s področja prehrane športnikov, zanemarjajo pa higienski vidik prehranjevanja v naravi. Planinstvo, alpinizem in športno plezanje se povečini odvijajo prav v naravi, kjer se soočamo z omejenimi viri za upoštevanje higienskih načel. To zagotavljanje varnosti živil samo še otežuje. Neprimerno shranjeno ali hitro pokvarljivo živilo, ki je dlje časa izpostavljeno različnim temperaturnim spremembam, soncu in vlagi lahko postane nevarno za posameznikovo zdravje. V ta namen smo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika izvedli raziskavo med planinci, alpinisti in športnimi plezalci. Zanimalo nas je, kakšne so njihove prehranjevalne navade ter kako skrbijo za varnost živil, ki jih vzamejo s seboj na ture (v hribe, gore, stene ali plezališča) po Sloveniji.
Povzetek rezultatov: • od 350 anketirancev se jih s planinstvom ukvarja 47 %, z alpinizmom 33 %, s športnim plezanjem 13 %; • večina anketirancev (87 %) je vsejedih, v 80 % se pogosto ali vedno prehranjujejo z živili, ki jih prinesejo od doma. Med ta živila spadajo energetske tablice, sveže sadje in zelenjava ali suho sadje in oreščki (70 %); • štirje od desetih anketirancev vedno preverijo rok uporabe živila, ki ga vzamejo s sabo, šest od desetih pa si umije roke preden si pripravi živilo za na turo. Pred zaužitjem živila v naravi si roke s hladno vodo vedno umije 6 %, pogosto pa 27 % anketirancev. Najpogosteje si pred zaužitjem roke le obrišejo ob hlače ali majico (40 %); • enega od 10 anketirancev skrbi, da bi se v plezališčih, hribih ali gorah zastrupil s hrano. • le 5 % anketiranih se je že zastrupilo s hrano na turi. Kot razlog je 8 anketiranih navedlo zlasti slabe možnosti za zagotavljanje osebne higiene ali hrano v planinskih kočah (n = 5). Večina anketirancev sicer meni, da je hrana v planinskih kočah okusna (80 %) in varna (75 %). Dva od 10 anketiranih (20 %) sta mnenja, da zaposleni v planinskih kočah premalo skrbijo za higieno rok.
Anketirani se pretežno prehranjujejo z živili, ki jih prinesejo od doma. Večinoma izbirajo med živili, ki niso uvrščena v skupino hitro pokvarljivih živil. Med anketiranci pa so se že zgodili primeri zastrupitve z živili med športno aktivnostjo v naravi. Rezultati so pričakovani, saj tople vode in mila anketiranci praviloma na turah nimajo na voljo. Z ustreznim rokovanjem z živilom (npr. prijemanje živila za embalažo oz. ovoj) ter ustrezno higieno rok, tveganje za okužbo še dodatno zmanjšamo. Tudi hrana, ki jo anketiranci prinesejo od doma je podvržena različnim temperaturnim razmeram in je porabljena glede na potrebe posameznika. V kolikor gre za temperaturno bolj občutljiva živila, lahko povzročijo zdravstvene težave (pri tem moramo upoštevati vrsto živila, temperaturno verigo in zdravstveni status posameznika).
Upoštevanje higienskih načel je v prvi vrsti odgovornost posameznika. Prepričanje v smislu »saj meni se z zaužito hrano ne more nič zgoditi«, je velika past. V okviru različnih tečajev, usposabljanj in šol, v katerih se planinci, alpinisti in športni plezalci (pa tudi drugi "outdoor« športniki) vključujejo, je potrebno določeno mero pozornosti nameniti tudi predstavitvi in opozarjanju na upoštevanje higienskih načel med izvajanjem aktivnosti v naravi. Okužba ali zastrupitev sopotnika oz. soplezalca s hrano ni več samo njegov problem, ampak hitro postane problem naveze oz. članov ekipe, ki se je na turo družno odpravila.
Opomba: obsežnejša predstavitev tematike in rezultatov raziskave bo objavljena v naslednji številki revije Šport (Fakulteta za šport).
Avtorji: Damjan Slabe, Eva Dolenc, Mojca Jevšnik
----------------------------------------- Povezana novica: - ANKETA: Gorniki in varnost živil |