PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE

četrtek, 27. junij 2013, ob 0. uri Državno odlikovanje Planinskemu društvu Ljubljana-Matica Na dan državnosti, najpomembnejši praznik samostojne Slovenije, je predsednik republike Borut Pahor na predlog Planinske zveze Slovenije vročil odlikovanje red za zasluge Planinskemu društvu Ljubljana-Matica »za vsestranski prispevek pri razvoju slovenskega planinstva in ob 120. obletnici društvenega dela«. Visoko odlikovanje je zahvala za prispevek slovenskega planinstva k slovenstvu ter oblikovanju slovenske države. Podelitve so se udeležili predstavniki planinskega društva na čelu s predsednikom Tomažem Willenpartom (v delegaciji so med drugim bili še Aleš Jenko, Viki Grošelj, Tina Di Batista, Drago Metljak, Tone Sazonov, Jože Drab, Milan Čučnik in drugi) ter podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja. Fotografije s podelitve, foto Drago Metljak *** Planinska zveza Slovenije je v sklopu 120. obletnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva na predsednika republike naslovila več predlogov za odlikovanja posameznikom in društvu Ljubljana-Matica. V obrazložitvi predloga je zapisano: »Kako da je po vseh slovenskih hribih, kamorkoli jih pelje pot, videti le tuje delo? Tuja roka zaznamuje pota, postavlja koče in naprave in na naših slovenskih tleh le nemške napise in kažipote. Komu? Večinoma slovenskim hribolazcem! Vzdramimo se, so rekli, si podali roke in sklenili, ne prej odnehati, dokler se ne ustanovi SPD.« Te besede Piparjev na vrhu Stola 28. julija 1892 nazorno kažejo razmere, ki so takrat vodile narodno zavedne Slovence v odločitev in uresničitev ustanovitve lastne, slovenske planinske organizacije. Ob ustanovitvi Slovenskega planinskega društva (SPD) 27. februarja 1893 je bilo ustanovljeno tudi Osrednje društvo SPD. To društvo je prednik današnjega Planinskega društva Ljubljana-Matica. Osrednje društvo je bilo po eni strani centrala za podružnice ustanovljene po vsem takratnem slovenskem ozemlju, po drugi strani pa je skrbelo za planinsko problematiko na širšem ljubljanskem območju. Društvo je vodil in upravljal Osrednji odbor društva SPD, ki je bil voljen na občnih zborih. Načelnik SPD je bil hkrati načelnik Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Prvi načelnik, ki je to funkcijo opravljal kar 15 let (od 1893-1908), je bil pedagog, geograf in zgodovinar prof. Fran Orožen. Naslednja načelnika (do druge svetovne vojne) sta bila dr. Fran Tominšek (1908-1931) in dr. Jože Pretnar (1931-1946). Leta 1911 je bilo zaradi nezadovoljstva podružnic v Osrednji odbor imenovanih več njihovih predstavnikov. Po prvi svetovni vojni (1917) so se predstavniki vseh podružnic sestajali tudi na t. i. zborih delegatov. Leta 1927 je bila uvedena skupščina SPD. Sestavljali so jo delegati podružnic, njena naloga pa je bila nadzor podružnic. Za vodstvo skupnih zadev se je ustanovil Širši Osrednji odbor. Seje Osrednjega odbora in skupščine so bile ločene. Osrednji odbor SPD je skrbel za širjenje slovenske planinske organizacije in za ustanavljanje podružnic po vseh slovenskih deželah v takratni Avstro-Ogrski monarhiji, kot Osrednje društvo pa je v Ljubljani zbiralo člane in mecene, reševalo gmotno problematiko, vzdrževalo stike z oblastjo, skrbelo za dokumentacijo in dovoljenja za graditev slovenskih planinskih koč in poti. Za delovanje SPD in Osrednjega društva SPD je bilo značilno intenzivno planinsko delo, ki se je odražalo na številnih področjih kot je: gradnja koč, nadelava poti, izdaja planinskih publikacij (Planinski vestnik), reševanje v gorah, alpinistika, planinska predavanja, družabni večeri, organiziranje izletov, delo z mladino, planinska fotografija idr. Skladno s širitvijo dejavnosti je iz leta v leto naraščalo tudi število članstva. Glede na družbene razmere je bilo od ustanovitve do prve svetovne vojne celotno delovanje prežeto z narodno zavednim in obrambnim poudarkom, še posebej na ohranitvi slovenske podobe domačih gora, zlasti Triglava. V več kot 40-letnem delovanju SPD je bila večkrat dana pobuda, da bi se ustanovila samostojna podružnica Ljubljana. Odločitev o tem je bila uresničena 16. decembra 1935. Takrat je bil na občnem zboru Osrednjega društva SPD sprejet sklep, da postane ljubljansko društvo podružnica z nazivom Osrednje društvo. Tudi v premoženjskem vprašanju so dosegli sporazum: vse imetje, ki ga je posedovalo Osrednje društvo, je ostalo v lasti tega društva. Na ta način je bila odpravljena dvojnost funkcije Osrednjega društva. SPD so od takrat vodili skupščina in glavni odbor, od katerega sta morala biti predsednik in podpredsednik iz Ljubljane. Nova pravila so uvedla popolno enakopravnost podružnic z Osrednjim društvom. Celotna dejavnost med obema svetovnima vojnama je bila v znamenju planinskega gospodarstva, pospešenega razvoja vzporednih dejavnosti na področju gorskega reševanja, planinskega usposabljanja ter kulturnega delovanja. Po drugi svetovni vojni je bilo na osnovi organizacijskih sprememb na področju planinstva leta 1949 ustanovljeno PD Ljubljana-Matica. Kot številčno največje društvo včlanjeno v Planinsko zvezo Slovenije (kar je še danes), je društvo organiziralo vse dejavnosti, ki so potrebne za strokovno usposabljanje in delo planincev v okviru mladinskega, markacijskega, alpinističnega in izletniškega odseka ter odseka za varstvo narave. PD Ljubljana-Matica je lastnik in upravljavec naslednjih planinskih koč in objektov, ki jih je je v dolgoletnem obdobju tudi večkrat obnovilo: Triglavsko kočo na Kredarici so odprli 10. avgusta 1896, postavilo jo je SPD, odprtje Doma v Kamniški Bistrici je bila 23. maja 1909, kočo je SPD prevzelo od Meščanske korporacije Kamnik, leta 1919 je SPD prevzelo (sedanjo) Kočo pri Triglavskih jezerih, ki jo je leta 1880 zgradil Avstrijski turistični klub, odprtje Doma na Komni je bila 19. julija 1936, zgradilo ga je SPD, leta 1948 je Planinsko društvo Ljubljana-Matica vzelo v najem od zasebnika Kočo pri Savici. Vse te koče je društvo večkrat prenovilo, še posebej zahtevna pa je bila obnova in povečanje Triglavskega doma na Kredarici v letu 1986. Društvo je takrat vodil Gregor Klančnik, v prenovo pa je bila vključena širša slovenska gospodarska, predvsem pa planinska javnost. Vzdrževanje, predvsem pa sočasno s povečanim obiskom gora, povečanje teh objektov, ter njihova prilagoditev sodobnim potrebam, ob tem pa tudi skrb za njihovo ekološko prilagoditev, je ena izmed glavnih značilnosti delovanja PD Ljubljana-Matica na gospodarskem področju. Ob prizadevnem delu na gospodarskem področju, pa ne moremo mimo pomembnega prispevka, ki so ga člani tega društva v 120 letnem delovanju PZS prispevali na področju gorskega reševanja, vrhunskega alpinizma v domačih in tujih gorah ter drugih področjih delovanja PZS. Člani alpinističnega odseka so sodelovali v odpravah na Kavkaz in organizirali samostojno odpravo v Hindukuš (1968). Alpinisti so sodelovali tudi v prvih himalajskih odpravah na Trisul (1960), Kangbačen (1965), Anapurno (1969), ter pri odpiranju novega alpinističnega poglavja Slovencev - plezanju prvenstvenih smeri v ostenjih osemtisočakov. Leta 1983 je društvo izvedlo tudi odpravo na Gangapurno, ki je imela status državne odprave. Imena vrhunskih alpinistov kot so Stane Belak - Šrauf, Aleš Kunaver, Viki Grošelj, Pavle Kozjek in številni drugi, pomenijo pojem tudi v vrhu svetovnega alpinizma. Poleg klasičnega alpinizma se je društvo zelo zgodaj zavedlo tudi pomena nove zvrsti -športnega plezanja. Že leta 1990 so v OŠ Nove Jarše dobili prvo večjo pokrito plezalno steno, ki je omogočila tudi mednarodna tekmovanja. Vse do organizacijskih sprememb pred leti je v okviru PD Ljubljana-Matica dolga leta delovala tudi postaja gorske reševalne službe, ki je pokrivala velik del osrednje in južne Slovenije. Kljub občasnemu nihanja števila članstva, je PD Ljubljana-Matica vse od ustanovitve, največje planinsko društvo v okviru Planinske zveze Slovenije. Kot tako opravlja pomembno vlogo pri razvoju planinstva, vodništva, delu mladih, markacijske dejavnosti in varstva narave. Z organizacijo izletov in drugih planinskih akcij, društvo skrbi za popularizacijo planinske dejavnosti med člani, s skrbjo za planinske poti v okolici Triglava, pa za varen dostop planincev do najbolj priljubljenega vrha Slovencev. PD Ljubljana-Matica je tudi danes prostovoljno združenje članic in članov, ki delujejo na vseh področjih planinstva (planinstvo, prostovoljno vodništvo, alpinizem, športno plezanje, planinske poti in koče, varstvo gorske narave, odprave v tuja gorstva, založništvo, informiranje in arhivska dejavnost), razvija številne oblike dejavnosti (izleti, pohodi, ture, tabori, alpinistični in športnoplezalni vzponi, turno smučanje, planinska orientacija, odprave v tuja gorstva, delovne akcije na planinskih poteh in pri koči), skrbi za organizirano obliko delovanja (družinsko planinstvo, planinske skupine, odseki), zastopanost različnih izsekov športa (šport otrok in mladih, športna rekreacija, kakovostni in vrhunski šport) in izvajanje planinskih športnih panog (planinstvo, alpinizem, tekmovalno športno in ledno plezanje, turno smučanje in planinska orientacija). V sedanjem družbenem okolju je zagotovo najlaže biti nečlan - v najširšem pomenu te besede. Vsakomur so - ne glede na članstvo v planinski organizaciji! - na voljo zgrajeni, nadelani, urejeni, označeni in vzdrževani objekti, naprave in oznake, ki sestavljajo razvejeno planinsko omrežje. To velja tudi za nakopičeno planinsko znanje, veščine in izkušnje, uporabo vodniške in strokovne literature, zemljevidov in dejavnosti prostovoljnega in gorskega vodništva. Zato je toliko bolj pomembno društveno prostovoljstvo. Članstvo in z njim tesno povezana solidarnost pomenita odgovornost za sooblikovanje in izvajanje programa ter skrb za vzdrževanje planinskega omrežja in odgovorno vedenje posameznika do soljudi in gorske narave. Pomembna društvena prednost  je urejen sistem prenosa in izmenjave znanja in izkušenj, zlasti s starejših in bolj izkušenih članov na mlajše in novince. Sobivanje različnih generacij in dejavnosti nam zagotavlja nemoteno delovanje ob spoštovanju nenapisanega medgeneracijskega dogovora o vlogi in pomenu posameznika za planinsko organizacijo. Planinsko društvo Ljubljana-Matica ima sicer sedež v Ljubljani, vendar s svojim delovanjem močno presega mestno raven. Društvo financira izvedbo svojega programa s prispevki, zbranimi s članarino, vplačili udeležencev akcij, prijavami na javne razpise, donacijami in sponzorstvom. V desetletjih ustvarjeno društveno premoženje upravlja po načelu dobrega gospodarja. Društvo zagotavlja javnost svojega delovanja z rednim obveščanjem in preglednim poročanjem. Društvo ima svoje prostore in informacijsko pisarno na Miklošičevi ulici v Ljubljani. S svojo prisotnostjo na eni najbolj živih ljubljanskih ulic veliko prispeva k razpoznavnosti planinstva. Tudi zato predlagamo Planinsko društvo Ljubljana-Matica za visoko državno odlikovanja, saj je na ta način lahko nagrajeno celotno in sleherno društveno delovanje na področju planinstva v Sloveniji ter v zamejstvu. priznanja in nagrade 1968 - Bloudkova plaketa 1968 - Red zaslug za narod z zlato zvezdo 1973 - Priznanje občine Ljubljana - Center za zasluge pri razvoju planinstva 1983 - Srebrno priznanje OF 1983 - Nagrada mesta Ljubljane Zlati znak Planinske zveze Jugoslavije Red zaslug za narod s srebrnimi žarki

https://pzs.si/novice.php?pid=8331 23. 11. 2024