četrtek, 11. julij 2013, ob 0. uri
Seja komisije CAA za planinstvo, usposabljanje in varnost 2013Junija 2013 je na Južnem Tirolskem potekala redna seja Komisije CAA za planinstvo, usposabljanje in varnost, ki so se je udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije. Razprava in zaključki so bili zanimivi, izmenjava izkušen pa koristna. Udeležba:
razen predstavnikov CAI-Guida Coppadora in FFCAM Michaela Schnoerringerja je
komisija zasedala v polni zasedbi. S strani PZS smo se seje udeležili Danilo
Škerbinek (kot predstavnik predsedstva CAA) ter Klemen Medja in Franc Kadiš
(kot člana komisije CAA).
Sestanek
je trajal v četrtek, 13. 6., in v petek, 14. 6. 2013.
Lokacija:
koča AVS (Južnotirolska planinska zveza) v
dolini Villnoss na Južnem Tirolskem.
Po
potrditvi zapisnika zadnjega srečanja, se je sestanek pričel s poročilom o delu CAA v preteklem letu,
ki ga je podal član predsedstva CAA Danilo Škerbinek.
V
nadaljevanju se je dnevni red deloma spremenil in smo zaradi obsežnosti najprej
obravnavali 6. točko dnevnega reda in sicer priporočila za gorsko kolesarjenje.
·
10
Priporočil CAA za »Gorsko kolesarjenje -
varno in sprejemljivo«. V izčrpni razpravi smo pripravili priporočila,
namenjena uporabnikom-gorskim kolesarjem in obsegajo sporočila glede nevarnosti
kot tudi možnih konfliktov; v razpravi smo upoštevali tudi gradiva DAV, OeAV,
AVS in komisije CAA za varstvo narave ter komisije CAA za poti in koče.
·
Pripravili
smo dokončni predlog piktograma »Izleti
po gorah«, (razhajanja v klicni številki med 112 in 118) vsaka zveza
navede pri njih veljavno številko, prav tako smo z naše strani opozorili ne
neustrezno uporabo markacije, ter se na to dogovorili, da vsaka zveza uporabi
svojo markacijo.
·
Na
skupščini CAA leta 2012, je bilo sprejeto stališče, da se predlog priporočil: »Varnost v visokogorju« črta iz
programa komisije. Na sestanku se je glede tega razvila kakovostna razprava, na
osnovi katere je bilo ugotovljeno, da komisija vidi svojo nalogo kot:
- strokovno
telo na področju usposabljanja ob izkoriščanju znanja, stroke in izkušenj
vseh sodelujočih,
- mesto
dopolnjevanja, izpopolnjevanja in usklajevanja programov usposabljanja z
iskušnjami ter novostmi,
- mesto
izmenjave strokovne literature,
- obvezo,
da pripravi predloge strokovnih gradiv, kamor sodijo tudi Priporočila in
Pozicijska gradiva, v katera se vgrajuje znanje ter izkušnje osmih
planinskih zvez iz področja Alp,
- strokovna
teža takšnih gradiv je mnogo večja in ima veliko več veljave kot če bi jih
pripravila le ena nacionalna planinska zveza.
Številne
vsakoletne nesreče v Alpah narekujejo, da komisija sledi problematiki in
pripravi predlog gradiv, ki obravnavajo aktualno tematike. Med njimi je trudi
dokument »Varnost v visokogorju«, za katerega bo komisija poslala dopis na
skupščino CAA z namenom, da ponovno omogoči pripravo tega dokumenta za
obravnavo na skupščini CAA v letu 2014.
Projekti in trenutna problematika na področju planinstva, usposabljanja
in varnosti po posameznih državah:
·
predvsem
DAV, OeAV in AVS so predstavili razčlenjena osnovna ter nadaljevalna
usposabljanja namenjena mladim v vrtcu, v osemletkah ,v srednjih šolah ter
na fakultetah za šolanja družin, starejših, prizadetih oseb ..., ter za
funkcionalna usposabljanja za vodenje resorjev v PD in na Zvezi (za vodje
usposabljanj, za gospodarje in oskrbnike koč, za vodstveni kader PD,
medijsko komuniciranje, sponzorsko delo, upravljanje in vodenje spletnih
omrežij), kjerkoli v državi se programi izvajajo, potekajo po enotnem
kurikulumu, po navodilih, nivo izvajanja ter strokovnosti je spremljano
oz. zagotavljano z nadzorniki, tehnične teme pretežno izvajajo gorski
vodniki, specialne predmete pa ustrezni strokovnjak, (n.pr za medijsko komuniciranje,
mreženje in informatiko, sponzoriranje ...), iskušnja priporoča, da pri
objavljanju programov usposabljanj za različne ciljne skupine udeležencev
pripravljajo njim na kožo pisane razpise, saj n.pr. mladi pod besedo
usposabljanje razumejo nekaj drugega kot strokovni kadri, družine spet
nekaj drugega, zato se Zveze trudijo, čim bolj jasno zapisati svoje cilje,
namen usposabljanja ter koncept dela, s čemer je tudi jasno predstavljen potencial
planinskih usposabljanj, etično gledano je razumljivo v programih
usposabljanja varnost na prvem mestu, sicer pa sporočajo, kako in kaj
planinski šport prispeva k strokovni rasti človeka; po drugi strani IQR-EU
standard, ki se vse bolj uvaja, izvajalce usposabljanj navaja k uporabi
enakih vsebin ter konceptov dela, planinsko usposabljanje po zgoraj
omenjenem standardu postopoma uvajajo v profesionalno kot tudi v društveno
usposabljanje, največji kvalitetni premik pri zgoraj opisanih
prizadevanjih je naredila Planinska zveza Avstrije (OeAV), ki letno izdaja
na ca 200 straneh poletni in posebej zimski katalog svojih usposabljanj,
imenovan Alpenverein Akademie. Urednik edicije namenja katalog
usposabljanj odbornikom, članom in nečlanom. V okviru te Akademije, ki jo
vodi odbor 6 do 8 strokovnjakov so izvedena vsa njihova usposabljanja, ki
so kvalitetno certificirana (podobno kot ISO), vsak absolvent
usposabljanja prejme tudi uradno listino.
·
Pozornega
poslušanja je bil deležen Klemen
Medja s predstavitvijo rezultatov dinamičnih meritev
plezalnih vrvi iz umetnih vlaken, ki so bile izvedene na Inštitutu za sonaravne
inovativne tehnologije pri Strojni fakulteti v Ljubljani ob sodelovnju
predstavnikov Fakultete za šport in PZS. Obremenilne meritve so pokazale, da
obstoječih pet standardov za vrvi ne upoštevajo lastnosti vrvi v časovni
odvisnosti in zato ne vključujejo visko-elasto-plastičnega vedenja vrvi, ki
opredeljuje spreminjanje njenih lastnosti s časom in številom obremenitve.
Raziskavam se je ob sodelovanju CAI pridružil tudi ustrezni Labaratorij v Italiji.
Prisotni so se priporočali za rezultate nadaljnih raziskav.
·
V
Planinski zvezi Južne Tirolske (AVS) je celotna organiziranost poslovanja ter
delovanja v prestrukturiranju, veliko poudarka pri tem je dano organiziranju
ter vodenju usposabljanj, programe usposabljanj dopolnjujejo z ugotovitvami iz
analiz nesreč članstva. Po vzgledu Švice so preko spleta uvedli možnost
anonimnih prijav nevarnih dogodkov, primerov, stanj, napak v uporabljeni
tehniki itd, pri pohodniški, smučarski, plezalni, kolesarski dejavnosti, ko bi
se skoraj lahko primerila nesreča, prišlo do ogrožanja varnosti in nevarnih
stanj ali se je nevaren dogodek brez posledic že primeril; možnost prijave je
omogočena vsaki osebi; koristno bi bilo, ko bi takšno beleženje nevarnih stanj
uvedle tudi druge članice CAA ali na celotnem območju CAA. AVS je omogočil vsem
svojim članom, ki se ponesrečijo, tudi telefonsko asistenco. Pred ca. 4 leti je
bil kazensko preganjan vsakdo, ki je v Italiji sicer nenamerno sprožil snežni
plaz v gorah, kjer je področna občina objavila prepoved hoje; upravičeno
razburjenje in protesti so dosegli, da se ob upoštevanju iste regulative vsaka
nenamerna sprožitev plazu obravnava bolj razumno, plaz je potrebno prijaviti in
registrirati, sodb pa ne izrekajo več. Članom AVS med 18 in 25 letom starosti nudi
organizacija ob spremljanju strokovnih kadrov tedensko možnost udejstovanja v
kateri koli želeni planinski dejavnosti.
·
Planinska
zveza Lichtensteina je »Kodeks proti vsakršni obliki diskriminacije v
preventivne namene proti spolnemu nasilju«, ki ga je pripravila DAV in ga je ta
komisija na zadnjem sestanku predstavila, uvedla v rabo v svoji organizaciji,
dokument pa so povzele v rabo tudi vse druge njihove športne organizacije.
·
Predstavnik
Planinske zveza Lichensteina nas je informiral o težavah z uporabo (omejevanjem
uporabe) nekaterih poti.
·
Planinska
zveza Švice je v okviru sodelovanja z vladno agencijo »Mladi in šport« posnela film
o osnovnem programu planinskega usposabljanja (ustreza programu naše Planinske
šole). Film občasno predvajajo na TV in je zelo priljubljen; v času šolskih
počitnic bodo za mlade v starosti od 14 do 22 let priredili po kantonih več
tedenskih taborov, na katerih bodo udeležence ob izletih ter pohodih
usposabljali po omenjenem programu.
·
Pri
AVS, OeAV, SAC ter DAV je pogoj za udeležbo na katerem koli usposabljanju
obvladovanje predpisanega osnovnega planinskega znanja ter določena planinska
praksa; glede na vrsto dopolnilnega usposabljanja trajajo od enega do treh
tednov, usposabljanje za inštruktorski naziv pa dodatno še 2 tedna (n.pr.
instruktor za gorsko kolesarjenje); večinoma se je za udeležbo na usposabljanje
možno prijaviti po elektronski pošti ali klasično; prijavljeni za usposabljanje
prejmejo predhodno na dom program, učno gradivo (veliko ga je že na CD) ter
navodila za udeležbo; veliko interesa je za intenzivna vikend izpopolnjevanja,
n.pr. za uporabo derez ter cepina, za gibanje po feratah, za hojo s krpljami,
za uporabo plazovnega trojčka, družinsko plezanje, vodniki za vodenje družin, vrvna
tehnika. Izpopolnjevanja kot pogoj za podaljšanje licence so ob vikendih na
dve, ponekod vsake 3 leta; ker so za aktivne kadre predpisana še druga
izpopolnjevanja (n.pr. za letno in zimsko tehniko, za turno smučanje, za
gibanje po feratah,.gorski reševalci in gorski vodniki imajo še nadaljna
izpopolnjevanja. Očitno je, da so strokovni kadri zelo obremenjeni; iz tega
vzroka planinske organizacije intenzivno delajo na promociji prostočasnega
dela, poudarjajo vrednosti tega, te osebe identificirajo, jih javno
predstavljajo, delo simbolično vrednotijo, tem kadrom nudijo ugodnosti itd.
·
DAV
je v preteklosti imel pri planinski dejavnosti letno 38 do 40 mrtvih, s
preventivnimi akcijami in obsežnim programo usposabljanj na nivoju Zveze in
društev so uspeli znižati število teh tragičnih dogodkov na cca. 25 letno;
veliko je pripomogel on-line test, ki osebi zastavi 20 vprašanj o njegovem
zdravju ter počutju, na osnovi česar dobi oseba brezplačno lastno oceno
tveganja pri planinski dejavnosti; v nadaljevanju bodo ponudili ta program čim
večjemu številu društev (sekcij); podobne teste izvajajo v Nemčiji tudi druge
športne panoge; tudi nemškim planincem se najpogosteje primeri nesreča kot
posledica spotika ali zdrsa, povod zanje so razne vrste nepripravljenosti, posebej
izpostavljajo še vrtoglavico; študentje Fakultete za medicine in Fakultete za šport
so se lotili testiranja in proučevanja vzrokov za planinske nesreče z namenom
izdelati gradivo »kako obvladati tveganja« pri planinski dejavnosti.
·
Predstavnik
DAV je predstavil delo na projektu izločanja/vračanja neustreznih
samovarovalnih kompletov. Predstavnik OeAV je poročilo dopolnil s prikazom
testa samovarovalnega kompleta, pri katerem je med testom prišlo do porušitve.
·
DAV,
OeAV in AVS so predstavili skupni informacijski sistem o turah (»Touren
Informations System«) na spletnem naslovu alpenvereinaktiv.com, kjer se
nahajajo informacije o turah v različnih območjih, o kočah, o trenutnih
razmerah. V OeAV na navednem projektu redno delata dva strokovna sodelavca OeAV.
Razno:
Predlog
programa komisije CAA za planinstvo, usposabljanje in varnost za leto 2014 je:
o
obravnava
"desetih priporočil CAA za varno izvajanje visokogorskih tur",
o
obravnava
"desetih priporočil CAA za turno smučanje",
o
obravnava
piktogramov za gorsko kolesarjenje,
o
primerjava
usmeritev/pogledov članic CAA glede obvezne/priporočljive opreme pri izvajanju
aktivnosti v zimskih razmerah (tudi glede uporabe plazovnih balonov),
o
varnost
pri plezanju na umetnih plezalnih stenah.
Organizacijo
naslednje seje komisije prevzema DAV in bo 5. in 6. 6. 2014. Točna
lokacija bo javljena naknadno.
Zabeležili:
Danilo Škerbinek, Klemen Medja in Franc Kadiš |
|
