sreda, 7. avgust 2013, ob 0. uri
Ogenj v Alpah 2013: odstranjevanje zarasti na planini Velo polje in filmski večer v BohinjuCIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Triglavski narodni park in Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Turizmom Bohinj in Krajevno skupnostjo Studor-Stara Fužina ob mednarodnem dogodku Ogenj v Alpah vabijo na filmski večer v soboto, 10. avgusta 2013, ob 20.30, pred kulturnim domom v Stari Fužini v Bohinju. Obiskovalci si bodo lahko ogledali filma Planšarstvo v Bohinju: Pašna srenja Studor-Stara Fužina (1979) in Sfinga (2011). Projekcija filmov bo na prostem, v primeru slabega vremena pa v dvorani kulturnega doma.
Ravno tako v soboto,
10. avgusta 2013, bo potekala akcija odstranjevanja zarasti na planini Velo
polje, ki jo CIPRA
Slovenija, Triglavski narodni park in Planinska zveza Slovenije pripravljajo v
sodelovanju z Agrarno skupnostjo Bohinjska Češnjica, Jereka, Podjelje in
Koprivnik. Planina
Velo polje je ena od najvišje ležečih živih planin v Triglavskem narodnem parku
in predstavlja izjemno kulturno in naravno krajino. Širše pašno območje planine
zajema Veliko in Malo polje ter planino pod Mišelj vrhom. Planina se lahko
pohvali z več stoletno tradicijo visokogorske paše ter izdelave sira in skute.
Planina je dostopna le peš. Pašne površine so ves čas izpostavljene naravni
sukcesiji zaraščanja z grmovno in drevesno vegetacijo, saj se planina nahaja na
zgornji gozdni meji. Zaradi upadanja števila živine v zadnjih desetletjih ter
tudi manjšega števila ljudi (pastirjev, pastiric, majeric ter majerjev), ki so
pomenili dodatno delovno silo, se je planina mestoma zarasla. Namen vsakoletne
akcije odstranjevanja zarasti je pomoč tradicionalnemu pašništvu na nedostopnih
planinah, ki je zaradi izjemne kulturne dediščine pomemben segment
edinstvenosti našega edinega narodnega parka. Akcijo bodo četrto
leto zapored izvedli
naravovarstveni nadzorniki TNP, prostovoljci CIPRE Slovenija in PZS ter
predstavniki agrarne skupnosti.
O AKCIJI OGENJ V
ALPAH
Namen dogodka Ogenj
v Alpah, ki ga mednarodna nevladna organizacija CIPRA obeležuje od leta
1986 vsako drugo soboto v avgustu, je opozoriti
na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Naravne in visokogorske pokrajine
postajajo vse pogosteje žrtev turizma in energijskega preobrata. Tako kot so nekoč kresovi na vrhovih pomenili
opozorilo za prihajajočo nevarnost, danes luč z vrhov in dolin pomeni opozorilo
na občutljivost alpskega prostora. Alpe, ki v 1200 km dolgem in 300 km širokem
loku delijo Evropo na dva dela, so poleg Sredozemlja največji ekosistem v
Evropi. Alpe so tudi zakladnica pitne vode in galerija neponovljivih naravnih
in kulturnih fenomenov, biotske in krajinske raznovrstnosti. Slovenske
Alpe predstavljajo pomemben življenjski prostor za preko 365.000 ljudi, ki v
njem prebivajo, kakor tudi za ostale prebivalce Slovenije, ki tam iščejo
zaposlitev, predvsem pa priložnost za oddih, sprostitev in rekreacijo. S
svojimi naravnimi danostmi so Alpe glavni vodni vir, hkrati pa nudijo
priložnosti za razvoj gospodarskih panog, kot so turizem, kmetijstvo,
gozdarstvo in lesna industrija ter energetika.
SPOROČILO LETOŠNJE AKCIJE se dotika vpliva
velikih projektov na alpsko okolje. Ti se pogosto predstavljajo kot
zeleni, četudi je njihov vpliv pogosto vse prej kot okolju prijazen.
Smučišča se širijo v višje lege ali iščejo 'zelene' načine zasneževanja,
povsod v Alpah se intenzivno vlaga v gradnjo infrastrukture
doživljajskega turizma, kot so viseči mostovi, razgledne ploščadi ali
adrenalinski parki. Prav tako se v Alpah kar naprej gradijo nove
elektrarne, ki so namenjene proizvodnji električne energije iz vodne
energije, vetra in sončne energije. Za proizvodnjo novih kilovatnih ur
'zelene' elektrike se žrtvujejo potoki in reke, zaradi pozidave je
okrnjena podoba pokrajine. Urejanje dostopa do gorskih območij in
gradnja infrastrukturnih objektov za proizvodnjo električne energije se
opravičujeta kar z nujno potrebnimi delovnimi mesti. Tovrstni projekti
se vse pogosteje pojavljajo na območjih, ki so varstveni status dobila
predvsem zaradi svojega neokrnjenega okolja, pokrajinske lepote ali
pristnosti izjemnih naravnih vrednot. Zato v nekaterih občinah zaradi
ekonomskih vidikov že razmišljajo, da bi obstoječo varstveno zakonodajo
zaradi turizma oz. proizvodnje električne energije omilili ali celo
odpravili, pri tem pa so s svojim kratkovidnim odnosom mirno
pripravljeni sprejeti dejstvo, da bi s tako odločitvijo ogrozili razvoj
uspešnih počitniških destinacij z izjemno naravno in visokogorsko
pokrajino. Tak razvojni trend je treba obravnavati resno, saj je podobna
prizadevanja mogoče že zaznati tudi na parlamentarni ravni. Zato slovenska akcija letos podaja sporočilo, da veliki projekti v Alpah ne smejo ogrožati trajnostnega razvoja.
Trajnostni razvoj gorskih območij v teh časih nudi nove razvojne
možnosti, ne pa udejanjanje preživetih vzorcev. Žal se dogaja, da ravno v
teh kriznih časih prepogosto zanemarjamo vidike trajnostnega razvoja.
Eden takih primerov v Sloveniji je predvidena napeljava plinovoda Južni
tok skozi Zgornjesavsko dolino.Gorska območja potrebujejo novo razvojno
vizijo, ki bi temeljila na človeških virih, upoštevala socialne
kompentence, koncept ničelne ali minimalne rasti, lokalnih krogotokov in
seveda trajnostni razvoj.
V AKCIJI OGENJ
V ALPAH LAHKO SODELUJE KDORKOLI
Vsi lahko sodelujejo v akciji skozi ves mesec
avgust in sicer s simbolnim načinom prižiga 'ognja' na slovenskih vrhovih
(sveča, bliskavica fotoaparata ali novoletna kresnička), s čimer načelno
podprete sporočilo letošnje akcije. Sodelujoče prosimo, da pošljejo fotografijo
s slovenskih vrhov s pripisom, kje so bili, na naslov:
slovenija@cipra.org. |
FILMSKI VEČER: 10. avgust 2013, ob 20.30, v Stari Fužini
Planšarstvo v Bohinju: Pašna srenja Studor -
Stara Fužina
Planšarstvo in z njim povezano sirarstvo je skozi
zgodovino predstavljajo temelj kmetijstva v Bohinju. V preteklosti je delovalo
več kot 40 planin, ki pa so danes žal večinoma zapuščene. Obstoj visokogorske
paše ima velik pomen za ohranjanje kulturne krajine in kulturne dediščine ter
za ohranjanje znanja izdelave različnih vrst mlečnih izdelkov od masla,
pinjenca, skute do mohanta in drugih vrst sirov. Filmski zapis etnologa dr.
Naška Križnarja predstavlja dragocen zapis časa, ki je skorajda izginul in kljub
temu nostalgičen in romantičen v očeh današnjega opazovalca.
Režiser:
dr. Naško Križnar.
Produkcija:
Slovensko etnološko društvo.
Leto
nastanka: 1979.
Dolžina:
15'.
Sfinga
V začetku meseca avgusta 2010 so začeli
odkrivati skrivnosti Triglavske stene s snemanjem novega slovenskega filma
Sfinga. Glavno vlogo v filmu odigra kar Sfinga sama. Sfinga se je vse do srede
60-ih let uspešno upirala prvim osvajalcem. Leta 1961 je Alešu Kunaverju in
Kazimirju Drašlarju v levem delu Sfinge uspelo preplezati prvo smer. Njen obraz
pa je ostajal nepreplezan vse dokler se pod steno na isto vrv nista navezala
Ante Mahkota in Peter Ščetinin. Po številnih urah naporov sta rešila skrivnost
obraza in se vpisala v zgodovino, saj je smer pomenila najtežji tehnični vzpon
v Sloveniji. Skoraj trideset let kasneje sta jo povsem prosto preplezala Gregor
Kresal in Miha Kajzelj. Tako smo Slovenci še enkrat dobili svojo najtežjo
gorsko smer, tokrat preplezano brez tehničnih pripomočkov. Film na simpatičen
in izviren način primerja prvenstveni in prvi prosti vzpon v smeri Obraz
Sfinge, ki se nahaja v najbolj markantnem delu triglavske severne stene. Z
estetskimi in dih jemajočimi posnetki predstavi lepo in mogočno okolje simbola
slovenstva z mistično Sfingo na čelu ter vse štiri protagoniste obeh ključnih
vzponov, ki ju ločuje obdobje treh desetletij. Osrednja zgodba gledalca popelje
od priprav alpinistov na vzpon, po poti do stene in preko nje, vse do tako želenega
vrha.
Idejni in tehnični vodja projekta: Tine Marenče.
Scenarist
in organizacijski vodja projekta: Gregor Kresal.
Režiser:
Vojko Anzeljc.
Produkcija:
Produkcijska skupina Mangart.
Igrajo: Gregor Kresal, Miha Kajzelj, Miha
Marenče, Anže Marenče, Ante Mahkota in Peter Ščetinin.
Leto nastanka: 2011.
CIPRA Slovenija, Triglavski narodni park, Planinska zveza Slovenije
|
|
