PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE

četrtek, 31. oktober 2013, ob 0. uri Ali se članice CAA poznamo med seboj? Planinska zveza Južne Tirolske Pred meseci sem pričel s pripravljanjem kratkih sestavkov na temo: Ali se članice Združenja planinskih organizacij Alpskega loka, imenovanem CAA (Club Arc Alpin) med seboj poznamo? Planinska zveza Slovenije namreč sodeluje z CAA že od vsega začetka. Po tem, ko smo v okviru možnosti že spoznali delček vsebine iz dela Planinske zveze Nemčije (DAV) in Planinske zveze Švice (SAC), je tokrat pred nami kratka predstavitev Planinske zveze Južne Tirolske (AVS). Leta 1869 sta bili na območju Južne Tirolske, ki je spadalo do konca I. svetovne vojne k Avstroogrski monarhiji, ustanovljeni v okviru Planinske zveze Nemčije prvi dve sekciji v Bolzanu in Niederdorfu. Čeprav so delovale na tem območju tudi podružnice Planinske zveze Italije (CAI), so do leta 1910 ustanovili nadaljnih 15 sekcij, ki so zgradile številne planinske poti, usposabljale svoje članstvo ter gorske vodnike in zgradilo in upravljalo 19 svojih koč. S svojo dejavnostjo so veliko prispevali k razvoju turizma. Leta 1923 je bil AVS kot tudi društva drugih narodnosti (tudi slovenska društva v Furlaniji-Julijski krajini in francoska v Aosti) razpuščen in razlaščen, planinska dejavnost članstva pa se je odvijala naprej. 31. decembra 1945, zadnji dan upravljanja Južne Tirolske s strani zaveznikov v II. svetovni vojni, je bil sprejet sklep o ustanovitvi AVS, ki je pričel formalno z delom 14. 6. 1946. Delo in razvoj AVS se je nadaljeval. Zgrajene so bile nadaljnje poti, koče, kasneje plezalne stene in vrtci, postali so del svetovne planinske druščine. Zato tudi sodelujejo v delu CAA kot tudi v UIAA. Prostovoljstvo je steber uspešnega dela organizacije ter izziv, s katerim se AVS spogleduje z velikim zaupanjem v svojo prihodnost. AVS ima 33 sekcij (društev), ki vključujejo od 260 do 8.000 član. Sekcije so samostojna pravna telesa in so registrirana kot prostovoljne organizacije pokrajine Južna Tirolska (Italija). Nekatere sekcije imajo tudi preko 60 krajevnh odsekov. Pred nedavnim so vpisali 60.000. člana. Leta 2003 je imel AVS 35.672 članov. Od takrat imajo letno od 2 do 7 % neto povečanja članstva, članstvo letno obnovi okoli 95 % članov, članstva ne obnovi 1,5 do 2,5 % članov. »Za tako močan letni porast članstva imate verjetno uspešen program aktivnosti,« sem jih povprašal. No, AVS takega programa nima. Menijo namreč, da mora ponujen program in dejavnosti članom sekcij biti sam po sebi dovolj zgovorna reklama ter povabilo k dolgoročnemu članstvu. Imajo pet kategorij članstva in sicer: A člane (odrasli - letna članarina 35 €), A2 člane (odrasli z naslovom stalnega bivališča v tujini - članarina 45 €), C člane (mladi do 18. leta starosti - članarina 12 €), C2 člane (mladi z naslovom stalnega bivališča v tujini - članarina 14 €) in C1 člane (prednost družinske članarine), če sta dva mlada že člana AVS, je tretji in vsak nadaljni mladec oproščen članarine in zavarovan, ne glede na članstvo staršev v AVS. S plačilom članarine so člani do določenih vrednosti zavarovani za stroške klasičnega ali helikopterskega reševanja, so deležni zdravstvene prve pomoči, iskanja pogrešanih, transporta pomoči potrebnih do zdravstvene ustanove ali domov, ter zavarovanja za odgovornost do oseb in stvari. Usposabljanju članstva v sekcijah kot tudi na nivoju zveze posvečajo izjemno veliko pozornosti. Poletno-jesenski program 2013, popisan na 52 straneh ter zimsko-pomladni program v istem obsegu za leti 2013/14 ponujata ter vabita: na osnovna ter nadaljevalna tedenska in predvsem vikend usposabljanja, namenjena mladim ter odraslim, na tečaje za različne vodniške kadre, za alpinistično dejavnost, za športno plezanje in odbornike v sekcijah. Po programih sodeč je veliko zanimanja za udeležbo na specialnih programih usposabljanja, kot na primer gibanje po izjemno zahtevnih planinskih poteh, hoji ter napredovanju v visokogorju, po ledenikih, poznavanju plazov, varnost v gorah, hoji s krpljami ter turnemu in visokogorskemu smučanju. Na seznamu njihovih usposabljanj je najti tudi vsebine kot spoznavanje geologije in prirodoslovja, fotografiranje ter slikanje gorske narave itd. Posebno pozornost predstavljajo programi, namenjeni družinam (npr. planinska doživetja, pustolovščine v gorah, orientacija za očete z njihovimi otroki, družina na vrvi in pohodništvo), projektu »mladi alpinisti« in pohodništvu seniorjev. Za izvajanje teh programov so usposobili poseben vodniški kader. Čeprav za to usposabljanje prispeva sredstva Urad za delo z mladino, Urad za naravo in pokrajino ter Urad za šport Južne Tirolske, morajo udeleženci prireditev kar precej prispevati tudi iz svojega žepa. Pomladi 2013 so med člani sekcij AVS izvedli anketo o aktivnostih, ki jih najraje izvajajo. Kar 90,5 točk je prejelo pohodništvo, z 72,3 točkami sledi planinsko izletništvo, na tretjem mestu z 38,6 točkami je gibanje po izjemno zahtevnih planinskih poteh, s 35,5 točkami sledi turno smučanje in s 30,2 točkami gorsko kolesarjenje. 26,4 točk so namenili visokogorskim turam, 16,6 točk športnemu plezanju, 11,6 točk alpinističnemu plezanju, 7 točk trekingom in odpravam ter 4,6 točk lednemu plezanju. Vzpostavili so bogato informativno dejavnost. Najpomembnejša so sporočila članstvu, posredovanje časopisnih sporočil, novic, spletne strani, letna poročila, informacije o razmerah v gorah, banka izletniških ciljev, izletniški portal (nasveti, izmenjava izkušenj ...), splošno informiranje in servis. Spletna stran AVS >>>. Danilo Škerbinek

https://pzs.si/novice.php?pid=8699 24. 11. 2024