Opis postojanke
Dom stoji na južnem delu Velikoplaninske visokogorske planote imenovanem Mala planina. Pobudnik izgradnje je bilo Slovensko planinsko društvo, predhodnik današnje Planinske zveze Slovenije. V letu 1948 je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Domžale, ki je že ob ustanovitvi društva imelo zapisan jasen cilj - izgradnjo planinskega doma na Veliki planini. Gradnja je potekala od leta 1951 do 1953. Otvoritve 9. avgusta 1953 se je udeležila tudi škotska pisateljica in zaljubljenka v slovenske gore Fanny Suzannah Copeland, ki je v vpisno knjigo zapisala: "Srečna, da sem lahko dočakala otvoritev te koče! Moje sanje so postale resnica!"
V manj kot desetih letih je Domžalski dom postal premajhen. Leta 1965 je bila zgrajena depandansa, ki je leta 1980 pogorela, a bila leta 1988 obnovljena. V letih 1992 in 1993 so zgradili pokrit vezni hodnik med Domom in depandanso ter nove sanitarije, dvignili ostrešje depandanse in s tem pridobili prostor za nova ležišča.
V letu 2011 je bil Dom s pomočjo sredstev Evropskega sklada temeljito prenovljen. Glavni objekt je toplotno izoliran in oblečen v macesnovo fasado. Povečan je bil zalogovnik deževnice, postavljena je bila mala biološka čistilna naprava, prenovljene sanitarije in obnovljene sobe glavnega objekta. Tudi v kasnejših letih je objekt deležen stalnih obnov (kuhinja, jedilnica, sobe, predavalnica).
V treh gostinskih prostorih je 124 sedežev, v domu in depandansi 58 postelj v sobah in 18 na skupnih ležiščih. Dom ima javno električno napeljavo, centralno ogrevanje in brezžični internet. Možnost plačljivega tuširanja (žetonomat). Več informacij na www.pdd.si.
Razgled: Od doma, zlasti z vršne rebri nad njim, je lep razgled na vse strani. Proti vzhodu se travnata in gozdnata pobočja Velike planine spuščajo proti Volovljeku in gornji dolini Podvolovljeka, nad katero je na drugi strani Rogačeva skupina; na jugu sega pogled prek Ljubljanske kotline, Polhograjskega hribovja, Krima in Mokreca do Nanosa, Javornikov in Snežnika do Snježnika in Risnjaka v Gorskem Kotarju; na zahodu je v bližini Krvavec, ki zapira pogled proti zahodu, saj vidimo le južni in jugovzhodni del Julijskih Alp; od severozahoda do severovzhoda se pnejo za Veliko planino vrhovi Kamniških Alp od Grintovca, Skute, Brane, Planjave do Ojstrice, v bližini pa je najvišji vrh Velike planine Gradišče ali Njivice.
|