torek, 3. december 2013, ob 0. uri
10-letnica vpisa Julijskih Alp in TNP v mrežo biosfernih območij UNESCO MABČlovek in biosfera (MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij, kjer se ohranja biotska pestrost in spodbuja trajnostni razvoj. Slovesnost ob 10-letnici vključitve Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka v svetovno mrežo MAB je potekala 29. novembra 2013 v Zeleni hiši v Kobaridu.  Dr. Peter Skoberne, vršilec dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka, je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je Triglavski narodni park z ohranjeno prvinskostjo in modrostjo lahko dober primer trajnostnega razvoja, v katerem sta človek in narava v sozvočju. Županja Občine Kobarid Darja Hauptman je povedala, da je občina zelo ponosna, da je sedež biosfernega območja v Zeleni hiši v Kobaridu in izrazila željo, da bi se v okviru mednarodnega priznanja izkoriščale razvojne priložnosti kraja. Da vključitev v omrežje UNESCO MAB ne omejuje, temveč spodbuja boljši, uspešnejši in trajnostni razvoj, pa je med drugim poudarila direktorica Urada za UNESCO Marjutka Hafner.
Slavnostni govornik predsednik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik se je zahvalil vsem, ki se trudijo za ohranjanje biosfernega območja in med drugim povedal, da pravi razvoj pomeni upoštevanje naravnih omejitev in ne sme temeljiti na pohlepu.
V okviru predstavitve 10 let Biosfernega območja Julijske Alpe - od prvih pobud do danes sta Janez Bizjak z Inštituta Alpe in mag. Martin Šolar s TNP povzela prizadevanja za vpis in izvedene aktivnosti. V Triglavskem narodnem parku so bile v okviru programa UNESCO MAB v desetih letih izvedene pomembnejše raziskave in projekti o obiskovanju TNP, evidentiranju kulturne dediščine, stavbni tipologiji, vplivu človekove dejavnosti na spremembo ekosistemov - 3.000 let železarstva v Julijskih Alpah in vplivu zaraščanja pašnih planin. Izvedenih je bilo tudi več izobraževalnih aktivnosti za mlade z območja MAB in sofinanciranih več publikacij. Program vključuje tudi čezmejno sodelovanje z italijanskim Naravnim parkom Julijsko predgorje na področjih spremljanja stanja divjadi, izobraževanja in skupne promocije.
Na srečanju so sodelovali tudi predstavniki Naravnega parka Julijsko predgorje, območja, ki z italijanske strani dopolnjuje območje MAB Julijske Alpe. Udeleženci dogodka so si na prireditvi ogledali še kratek dokumentarni film o Zgornjem Posočju kot območju neokrnjene narave in ohranjene kulturne dediščine ter območje priložnosti predvsem na področju razvoja trajnostnega turizma, pridelave zdrave hrane in ekološkega kmetovanja.
Sklep o vključitvi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka v mednarodno mrežo biosfernih območij MAB v velikosti 195.723 hektarov je Urad UNESCO v Parizu sprejel leta 2003. Program MAB predpisuje delitev biosfernega območja na osrednje, robno in prehodno ali vplivno območje. Osrednje in robno območje Julijskih Alp sta že določeni z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, prehodno območje pa zajema širši del Julijskih Alp. Julijskim Alpam sta se na seznamu območij iz Slovenije pridružila še Kras (2004) in Kozjansko z Obsoteljem (2010).
UNESCO, Organizacija združenih narodov za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, je program MAB ustanovila leta 1968. Svetovna mreža MAB obsega 621 območij v 117 državah. UNESCO MAB program omogoča vstop Julijskih Alp s Triglavskim narodnim parkom v svetovne razsežnosti, je most med lokalno skupnostjo, državo in svetom. Prvih deset let delovanja je potrdilo kakovost območja, utrdilo samozavest, zato lahko v prihodnjih letih pričakujemo, da se bo delovanje na tem področju le še okrepilo.
Triglavski narodni park
|
|
Dr. Peter Skoberne, vršilec dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka, je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je Triglavski narodni park z ohranjeno prvinskostjo in modrostjo lahko dober primer trajnostnega razvoja, v katerem sta človek in narava v sozvočju. Županja Občine Kobarid Darja Hauptman je povedala, da je občina zelo ponosna, da je sedež biosfernega območja v Zeleni hiši v Kobaridu in izrazila željo, da bi se v okviru mednarodnega priznanja izkoriščale razvojne priložnosti kraja. Da vključitev v omrežje UNESCO MAB ne omejuje, temveč spodbuja boljši, uspešnejši in trajnostni razvoj, pa je med drugim poudarila direktorica Urada za UNESCO Marjutka Hafner.