sobota, 14. december 2013, ob 0. uri
Alpska makroregija19. decembra 2013 bo Evropski svet sprejel odločitev, ali bomo dobili evropsko strategijo za alpsko regijo ali ne. Države in regije besedilo predloga strategije pripravljajo in pilijo že več mesecev, a so pri tem povsem pozabile na predstavnike civilne družbe. V nadaljevanju o razlogih, zakaj morajo pri oblikovanju makroregije sodelovati tudi predstavniki znanstveno-raziskovalne dejavnosti, NVO-ji in lokalne skupnosti.
Soodločati pri razvoju Alp - v proces izdelave makroregionalne
strategije za Alpe želijo biti vključeni tudi predstavniki civilne
družbe
Predstojniki držav in vlad držav članic Evropske unije bodo 19. decembra 2013 odločali o tem, ali bo Komisija EU pripravila predlog evropske strategije za alpsko regijo. Katere so sploh teme makroregije? Kakšni so procesi sprejemanja odločitev? S tovrstnimi vprašanji se že približno pol leta ukvarjajo alpske države in nekatere izbrane regije, ki pripravljajo predlog strategije, njihovo delo pa usklajuje francosko zunanje ministrstvo. Namen dokumenta je odgovoriti na temeljna vprašanja in, če bo odločitev o pripravi evropske strategije za območje Alp sprejeta, ponuditi konkretne predloge za njeno izvajanje. Predstavniki civilne družbe, naravovarstvene organizacije, planinska društva, izvajalci znanstveno-raziskovalnih dejavnosti in alpske občine k sodelovanju priprave tega dokumenta niso bili povabljeni.
Strategija EU za območje Alp: graditi je treba na izkušnjah in uspehih
Alpske mrežne in nevladne organizacije že vrsto let gojijo kulturo sodelovanja in izmenjave izkušenj, denimo o Alpski konvenciji. Ta določa cilje za ohranjanje in uveljavitev trajnostnega razvoja Alp ter daje ustrezne instrumente in obenem podlago za sodelovanje. Duh Alpske konvencije mora živeti naprej tudi v evropski strategiji za alpsko regijo, se glasi zahteva CIPRE,občinskih mrež, planinskih društev in raziskovalcev. Osem tovrstnih organizacij je oblikovalo skupne predloge in zahteve za oblikovanje makroregije. Predlog vsebuje tematike, ki naj bi jih obravnavala alpska makroregija. Prav tako se v dokumentu razjasnjuje kako in kaj bodo evropska skupnost in Alpe pridobile s skupno strategijo.
Odprti in pregledni procesi
Bistveni element evropske strategije za alpsko regijo je nov način upravljanja na več ravneh . Gre torej za vključujoči proces, ki ga zahteva Evropska komisija. In tako se vnovič glasi tudi zahteva osem organizacij, ki so predlagale in zapisale omenjen dokument. "Z makroregijo bosta Evropa in alpski prostor naredila korak naprej, a le v primeru, če bo ta v korist lokalnemu prebivalstvu," je prepričana Claire Simon, direktorica CIPRE International. Nevladne organizacije, ki so predstavnice civilne družbe, bi lahko posredovale to novo strategijo ter s pomočjo znanja in izkušje svoje mreže prenesle izkušnje z alpskega območja v Evropo. Zato pa bi morale tovrstne organizacije neposredno sodelovati pri pripravi evropske strategije za alpski prostor.
Dokument s skupnim stališčem, ki ga je oblikovalo navedenih osem organizacij, Društvo Alpsko mesto leta, Omrežje občin 'Povezanost v Alpah', Club Arc Alpin, Mednarodna komisija za varstvo Alp CIPRA, proMONT-BLANC, Svetovni sklad za naravo WWF, International Union for Conservation of Nature IUCN in več informacij najdete na: www.cipra.org/sl/zamedije/sporocilo-za-medije
|
|
