petek, 27. december 2013, ob 0. uri
Kako se zavarovati, da sneg in gore ne bodo smrtonosna pastSiol, Alenka Teran Košir: Predstavljajte si vršace v snežni obleki, ki se kopajo v zlatorumenih sončnih žarkih. Podoba, ki nam lahko hitro zamegli trezno presojo in nas nepripravljene zvabi v gore. 
Slaba priprava in podcenjevanje razmer v hribih, podkrepljeno s kratkimi dnevi in sodobnim načinom življenja, lahko hitro botrujejo nesrečam v zasneženih gorah. Foto Zdenka Mihelič
Po besedah Boruta Peršolje, geografa, vodnika Planinske zveze Slovenije in inštruktorja planinske vzgoje, so najpogostejše napake, ki jih pozimi zagrešimo v gorah, povezane:
- s slabo pripravo in podcenjevanjem trenutnih razmer v hribih, s čimer se Peršolja dotakne preteklih dni, ko je dolinska megla, ki je zadnji teden prevladovala v dolini, dajala povsem drugačen vtis o stanju v gorah. "Poledenela tla, napihan ali skorjast sneg in podobne krajevne razmere lahko opazimo šele med turo, zato je pomembno, da imamo s seboj bistveno več osebne in tehnične opreme kot poleti, ko nam narava kakšno napako še odpusti, pozimi pa tega odpustka preprosto ni," opozarja sogovornik.
- s kratkimi zimskimi dnevi, kar je spet povezano s slabo pripravo. "Pozimi so dnevi izjemno kratki, poleg tega vzponi v zimskih razmerah zaradi nevarnosti plazov pogosto potekajo drugje kot poleti. Izkušeni gorniki v nasprotju z manj izkušenimi vemo, kako se temu izogniti in kako izbrati z vidika varnosti idealno smer. Če poznamo samo poletne poti, lahko hitro zaidemo tudi v težave," svari Peršolja.
- s sodobnim načinom življenja, zaradi katerega nas pesti časovna stiska in so trenutki prostega časa zelo zgoščeni (tudi na zgodnja jutra in pozne popoldneve). Pogosto se dogaja, da ljudje v hribe odhajajo prepozno. "Lani smo imeli vsaj dve takšni nesreči. V tem primeru prevladuje predvsem športni oziroma storilnostni vidik gorništva, za katerega pozimi v hribih preprosto ni prostora. Izkušnje, znanje in preventiva so še vedno najpomembnejši," polaga na srce Borut Peršolja.
 "Pozimi v naravi ni odpustkov," opozarja vodnik in inštruktor planinske vzgoje Borut Peršolja.
Pozimi odpustkov preprosto ni
Za katerikoli zimski vzpon v visokogorje si je treba zagotoviti popolno zimsko opremo. Kot svetuje Peršolja, moramo za zimske vzpone s seboj imeti bistveno več opreme kot poleti, ko nam, kot pravi Peršolja, "narava kakšno napako še odpusti, medtem ko pozimi tega odpustka preprosto ni".
Kaj spada v obvezno planinsko opremo?
V sklop obvezne planinske opreme poleg ustrezne obutve, oblačil in nahrbtnika spadata tudi hrana in pijača, saj so planinske koče pozimi večinoma zaprte. Treba je imeti dereze, cepin in plazovni četvorček (ne zadostuje več trojček), kamor poleg snežne lopate, plazovne žolne in plazovne sonde spada tudi čelada. Prav slednja pri padcih lahko preprečuje hude poškodbe glave in rešuje življenja. Če se odpravljamo v sredogorje po bolj obiskanih poteh, če ta območja poznamo in če ni plazovne nevarnosti ter je snežna odeja stabilna, zadostujejo že pohodniške palice in kakovostna obutev z gamašami.
Na zimske vzpone v družbi
Peršolja svari pred samohodstvom, v zimske hribe se raje podajmo v družbi, pred odhodom na pot pa obvezno pustimo obvestilo o načrtovani poti oziroma obvestimo svojce ali prijatelje, kam nas bo vodila pot. "Pozimi je vsaka poškodba lahko usodna. Če v dolini zaradi običajne inverzije vztraja megla, to pomeni, da tudi helikopter ne more vzleteti, kar pomeni, da bo nepogrešljiva pomoč gorskih reševalcev toliko počasnejša," pojasnjuje Peršolja, ki meni, da je opremljenost planincev vedno boljša.
Pri izbiri cilja v gorah upoštevajmo telesno pripravljenost, vreme, snežne razmere, smer gibanja prilagodimo razmeram, s seboj imejmo dovolj ustrezne opreme (ki jo moramo znati tudi uporabljati). Novinci in manj izkušeni naj se peš ali na turnih smučeh odpravijo na organizirane ture planinskih društev ali ob vodenju gorskih vodnikov.
Če smo poleti večinoma zaskrbljeni le zaradi vremena, nas mora pozimi bolj skrbeti podlaga.
Če poleti zadostuje oziranje v nebo, je pozimi treba spremljati tudi tla
Med potjo ves čas opazujmo razmere na poti. Nevarna mesta prečkajmo v zadostni varnostni razdalji, če se vremenske razmere spremenijo, je najbolje, da se obrnemo v dolino. "Če smo se poleti zgolj ozirali v nebo, je pozimi treba pogled usmeriti tudi navzdol, na pot, po kateri stopamo," svetuje Borut Peršolja.
Na Planinski zvezi svetujejo:
- Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami.
- Za pot v gore in planinske poti bodite primerno opremljeni, opremo se naučite uporabljati.
- Preverite delovanje plazovne žolne, zamenjajte baterije ter jo skupaj s snežno lopato in plazovno sondo tudi dosledno uporabljajte.
- Pred začetkom sezone vadite hojo z derezami, pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom.
- Izbirajte poti, premierne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu.
- Pri načrtovanju ture upoštevajte kratek dan.
- Preverite odprtost planinskih koč (večina je pozimi zaprtih, sploh v visokogorju in sredogorju).
- Pred turo (ne samo dan ali dva prej, temveč več dni prej) spremljajte vremensko napoved za gore, kamor se odpravljate.
- Upoštevajte podatke o višini snežne odeje, snežnih razmerah v gorah in stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov >>> spremljajte ARSO.
- V gore ne odhajajte ob obilnejšem sneženju in vsaj tri dni po njem ter ob napovedanih otoplitvah.
- Odpravite se v gore dovolj zgodaj.
- O svojih poteh in načrtih obvestite domače.
|
Foto: Zdenka Mihelič, Vladimir Habjan, Shutterstock
Vir: Siol.net
|
|
