O varnejši hoji v gorah v zimskih razmerah
Kaj moramo vedeti, če
se pozimi odpravljamo na pohod?
- V zimskih dneh je planinski svet po navadi prekrit s snežno odejo.
Ko gore prekrije snežna odeja, se razmere za gibanje po njih spremenijo. Medtem ko po gozdu
še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih (če le ni preveč
snega), pa je na planem to nemogoče. Kajti že tanjša snežna plast na odprtem
prekrije markacije in zabriše pot. Klini in jeklenice, če že niso skriti pod
snegom, so prekriti z njim ali s plastjo ledu.
- V zimskih dneh moramo biti pripravljeni na dejstva, kot so nizke temperature,
krajši dan, zaprte planinske koče, manjše število ljudi v gorah, nevarnost
proženja snežnih plazov, na katero moramo biti stalno pozorni, in seveda
možnost zdrsa. Vse to moramo upoštevati ne samo na turi, ampak tudi pri izbiri
poti/vrhov, pripravi in opremi.
- Upoštevajmo tudi, da na grebenih veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod
našo težo odtrgajo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani.
-
Razmere v gorah se hitro spreminjajo in so lahko povsem
drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki
bi jo lahko utegnili potrebovati.
- Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami spremljajmo in
ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem področju.
Pred turo se vprašajmo:
• Kako dobro sem pripravljen (psihično in fizično)? Je izbrana pot primerna zame?
•
Kakšna je vremenska napoved? Slabo vreme in vidljivost lahko
podaljšata čas hoje tudi do desetkrat. Imam oblačila, ki me bodo
zaščitila pred močnim vetrom, mrazom in padavinami? Ali je na poti koča,
bivak, zavetišče, kamor se bom lahko umaknil?
• Kakšna je stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov? Kakšna je snežna podlaga? Trenutne razmere spremljajte na ARSO >>>.
•
Kakšna je izbrana pot? Pripravite si načrt poti. Pot razdelite na
manjše odseke, predvidite počitke in približen čas hoje. Ustvarite si
sliko poti in jo prehodite v mislih.
• Imam v nahrbtniku vse potrebne stvari za današnjo turo?
•
Kako daleč je in koliko časa bom potreboval za celotno pot? Na vrhu smo
šele na polovici poti - naš cilj je varna vrnitev v dolino in domov.
• Kako strm in kakšen je teren?
• S katerimi nevarnostmi se na poti lahko srečam?
• Kako hoditi? Kakšen tempo ubrati?
• Predvidevajte in si ustrezno načrtujte vaš izlet, pohod.
• Izberite turo, ki je primerna vaši fizični in psihični pripravljenosti ter imate vso potrebno opremo in jo znate uporabljati.
Kakšno opremo
potrebujemo?
- Za zimske obiske gora potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih,
kopnih razmerah. Poleg tega pa še dobre zimske pohodniške čevlje (lahko tudi
plastične ali turno-smučarske za turne smučarje), gamaše za zaščito pred vdorom
snega v čevlje, kakovostno osebno zaščitno obleko pred vetrom, mrazom in
mokroto, dobro termo izolativno obleko, zaščito pred močnim soncem, dovolj rezervne
obleke in zaradi zaprtosti koč tudi dovolj tople tekočine in hrane.
- Prav tako sta obvezni tehnični opremi cepin in dereze. Oboje se naučimo
uporabljati. Cepin in dereze sodita na turo, četudi razmere na izhodišču kažejo
drugače, saj se razmere spreminjajo tako z višino kot s časom. Ko so na nogah
dereze, sodi v roke cepin (palice pospravimo na nahrbtnik).
- Med obvezno opremo sodi tudi plazovni trojček: plazovna žolna, sonda in snežna lopata.
Plazovno žolno, nameščeno na telesu pod zgornjimi plastmi obleke, imejmo na
turi vedno priključeno (doma preverimo delovanje), sondo in lopato pa v
nahrbtniku. Ob uporabi plazovnega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj
plazovni trojček ne zagotavlja preživetja pod snegom, veča pa njegove možnosti.
Pred zimsko sezono moramo prav tako obvezno obnoviti znanje o uporabi plazovne
žolne ter izvesti praktične vaje lociranja zasutega v plazu. Dobro obvladovanje
te opreme je bistvenega pomena pri njeni praktični uporabi in je od tega v
veliki meri odvisen tudi naš uspeh ob morebitni nesreči s snežnim plazom. Z
daljšim iskanjem zasutega v snežnem plazu je možnost njegovega preživetja
bistveno manjša. In katera plazovna žolna je najboljša? Vsaka, ki
deluje brezhibno in jo znate uporabljati.
- Pomembno je tudi, da pred uporabo preverimo stanje opreme, ki je preko
poletja nismo uporabljali (cepin, dereze, plazovna žolna, smuči ...).
- Vsa oprema pa nam nič ne koristi, še več, lahko je tudi nevarna,
če je ne znamo uporabljati. Zato je tudi tu zelo pomembno znanje - učenje in obnavljanje
naučenega v praksi.
Kakšno težavnost poti
priporočiti tistim, ki niso vešči planinskih pohodov v zimskih razmerah?
- Planincem in ostalim ljubiteljem gora, ki niso vešči gibanja v
planinah v zimskih razmerah in nimajo zadosti lastnih izkušenj, priporočamo, da
se vključijo
v planinska društva in se z njimi pod vodstvom vodnika PZS v organiziranih
skupinah odpravijo v gore. Radi se tudi posvetujte v vodniki PZS, jih
povprašajte za nasvet, povejte jim svoje izkušnje o hoji v gore pozimi. Vodnik
PZS vam bo znal svetovati tudi pri izbiri vodenega pohoda s PD.
- Priporočamo pridobitev znanja o gibanju v gorah pozimi oz. obnovitev le-tega.
Znanje dobite v planinskih društvih in njihovih planinskih šolah.
- Upoštevajte nasvete in
opozorila. Svoje poti v gore vselej načrtujte in upoštevajte postopnost (od lažjih k težjim;
od krajših k daljšim), pot ali vrh si izberite glede na vaše znanje, fizično
pripravljenost in tehnično usposobljenost.
- Pa tudi sicer velja pravilo (če ne gre za voden pohod): nikoli se ne podajajmo
na poti in vrhove, če jih nismo dodobra spoznali že v kopnih razmerah. Pozimi je
pokrajina spremenjena, prekrita s snežno odejo, prav tako pot in markacije.
Ob
zimskih razmerah ni odveč še enkrat opozoriti:
- Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami.
- V gore, na svoje planinske poti se podajajte primerno opremljeni, opremo se usposobite
uporabljati.
- Preverite delovanje
plazovne žolne, zamenjajte baterije in jo skupaj s snežno lopato in plazovno
sondo tudi dosledno uporabljajte.
- Pred začetkom sezone vadite hojo z derezami,
pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom.
- Izbirajte poti, premierne svojim
psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite
najšibkejšemu udeležencu.
- Pri načrtovanju ture upoštevajte kratek dan.
- Preverite odprtost planinskih koč (večina je pozimi zaprtih, sploh v visokogorju in sredogorju).
- Pred turo (ne samo dan ali dva prej, temveč več dni prej) spremljajte vremensko napoved za gore,
kamor se odpravljate.
- Upoštevajte podatke o višini snežne odeje, snežnih razmerah v gorah in stopnjo nevarnosti proženja snežnih
plazov.
- V gore ne odhajajte ob obilnejšem
sneženju in vsaj tri dni po njem ter ob napovedanih otoplitvah.
- Odpravite se v gore dovolj zgodaj.
- O svojih poteh in načrtih obvestite
domače.
Vedno imejmo tudi v mislih, da smo na vrhu šele
na polovici poti - naš cilj je varna vrnitev domov.
Pripravila Zdenka Mihelič
---------------------------------------------------------------------------
Povezane novice:
- Za gore potrebno usposabljanje
- Silvestrovanje v gorah letos ni priporočljivo
- Kako se zavarovati, da sneg in gore ne bodo smrtonosna past
--------------------------------------------------------------------------
Še podrobnejše informacije - o snežnih plazovih, oceni tveganja na turi, opremi, prvi pomoči, sondiranju, izkopavanju ...
Opozorila:
- Kratka navodila ne morejo preprečiti nesreče v gorah in so namenjena razumevanju tveganja obiskovanja gora v zimskem času.
- Svetujemo, da se na vsako turo dobro pripravite in pridobite čim več potrebnih informacij o načrtovani turi.
- Predlagamo, da se včlanite v planinsko društvo, kjer boste pod vodstvom izkušenih vodnikov PZS in inštruktorjev planinske vzgoje pridobili osnovno znanje za varnejše obiskovanje gora.
SNEŽNI PLAZ
Snežni plaz je geološki pojav, pri katerem se snežna gmota na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol. Je posledica tako fizikalnih kot kemijskih sprememb v snegu. Plazovi niso naključni in spontani dogodki, temveč jih vedno sprožijo zunanji dejavniki, kot so:
- nenadno prekomerno zbiranje vode, ki so posledica močnih padavin (dežja ali snega),
- nenadno povišanje temperature, padanje kamenja, ledu, dodatna obremenitev snežne odeje zaradi človeške teže (turni smučar, gornik).
Vsi ti dejavniki vplivajo na spremembo sil v snežni odeji, predvsem na silo teže. Posledično snežna odeja nestabilne sestave zdrsne v ugodnejši stabilni položaj.
Vrste snežnih plazov
Glede na kvaliteto snega ločimo plazove sprijetega snega in plazove nesprijetega snega. V obeh primerih je sneg lahko suh ali pa vlažen, tako poznamo 4 tipe snežnih plazov:
▪ plazovi suhega in nesprijetega snega
▪ plazovi suhega sprijetega snega
▪ plazovi vlažnega nesprijetega snega
▪ plazovi vlažnega sprijetega snega
(Vir: Bergsport Winter; SAC)
Vpliv temperature na stabilizacijo snežne odeje:
a) nenadna otoplitev poveča nevarnost plazov
b) pri temperaturah nad 0°C se snežna odeja počasi destabilizira
c) daljše obdobje hladnega vremena (-5°C do -10°C) ohranja trenutno nevarnost snežnih plazov
d) nihanja temperature okoli 0°C stabilizira snežno odejo
e) občutna ohladitev zmanjša nevarnost plazov
 Najnevarnejši plazovi v naših, pa tudi evropskih gorah, so plazovi suhega sprijetega snega. Pravimo jim tudi kložasti plazovi. Kloža je od vetra predelan sneg, ki se na zavetrni strani grebenov in razov naloži na mehkejšo podlago. Tako predelan sneg je trd in zbit, pod njim pa je po navadi mehka plast snega. Pri obremenitvi zgornje, trde plasti, le-ta hitro zdrsne na mehki podlagi. Zaradi povezanosti snežne plasti, se sprožijo v obliki napoke nad točko obremenitve (smučarja, planinca). Najnevarnejša so pobočja z naklonom med 25° in 45°. (Vir foto: Achtung Lawinen, DAV 2011)
Plazovi suhega nesprijetega snega se sprožijo v eni točki pod mestom obremenitve in imajo lahko veliko rušilno moč s katastrofalnimi posledicami za naselja, ceste, gozdove... Imenujemo jih tudi pršni plazovi. V evropskih gorstvih jih je bolj malo. Pršni plazovi potrebujejo pobočja z vsaj 30° naklonom, da se razvijejo v nevarne plazove.
Plazovi vlažnega nesprijetega snega se sprožijo točkovno, na mestu dodatne obremenitve  in se počasi razširjajo. Dosežejo lahko tudi velike razsežnosti. Plaz vlažnega nesprijetega snega potuje počasi in lahko zdrsi tudi po pobočjih z le 15° naklonine. Pogostejši so na južnih pobočjih.
(Vir foto: Achtung Lawinen, DAV 2011)
Plazovi vlažnega sprijetega snega niso pogosti. Pojavljajo se pozimi na južnih pobočjih in spomladi ob odjugi. Ko se snežna odeja popolnoma prepoji z vodo, se pri tleh ali na ledni plasti pod snežno odejo nabere tanka plast vode, po kateri zdrsne zgornja plast. Plaz po navadi potegne vso snežno odejo (talni plaz). Prožijo se v napoki nad obremenitvijo.
-----------------------
Evropska petstopenjska lestvica nevarnosti proženja snežnih plazov
Poročilo o stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov je potrebno spremljati vsak dan v aktualnih mesecih. Poročilo samo ni zagotovilo za varno turo in je pri načrtovanju ture potrebno upoštevati tudi ostale dejavnike tveganja: veter, temperaturo, podlago oz. tla, nadmorsko višino, število udeležencev na turi ...
Sveže podatke o snežnih razmerah lahko dobite na www.arso.gov.si.
Metoda 3 × 3 - ocenjevanja tveganja na turi
(Vir: Bernik, D.: Ocenjevanje tveganja pred snežnimi plazovi, GRZS)
Metoda 3 x 3 je opomnik, ki nam služi kot pomoč pri načrtovanju ture do trenutka, ko se moramo odločiti ali začeti oziroma ali nadaljevati turo ali ne.
Postavimo si vprašanje: TVEGATI ali NE?
Prerez snežne odeje - snežni profil
 - Vpogled v zgodovino snežne odeje, trdnost in sprijetost posameznih plasti med seboj.
- Iščemo kritične in šibke plasti.
Izvedba:
- V sneg izkopljemo navpičen profil (glede na podlago) do globine 1.5 m oz. do tal. Do te globine je skritih 95 odstotkov šibkih plasti in klož.
- Prednjo steno profila poravnamo in zgladimo najprej z lopato in nato z roko, da izstopijo posamezne plasti snežne odeje, ki jih ob straneh označimo z vejicami.
- Določimo trdoto posameznih plasti s pomočjo pesti, štirih prstov, enega prsta, svinčnika in noža. Pozorni smo na sosednje plasti, ki se po trdoti razlikujejo. Na ta način določimo plasti, ki so lahko nevarne za snežni plaz (mehka plast na ledeni podlagi, plast plovnega snega med dvema tršima plastema ...)
Snežne plasti in kristali (Vir: Achtung Lawinen, DAV, 2011)
Preizkus sprijetosti posameznih snežnih plasti s pomočjo norveške metode
-
Preizkus drsnosti kritičnih plasti v sprijeti snežni odeji.
-
Po izdelavi snežnega profila odrežemo spodnjo stranico pravokotno na pobočje.
-
S površine snežne odeje odstranimo nesprijet novo zapadli sneg.
- Z lopato izrežemo snežno klado v obliki trapeza z dimenzijami 80 cm x 60 cm x 20 cm. Lopata je široka 20 cm.
- Ročaj lopate prepognemo za 90 stopinj in jo zataknemo v snežni jarek do prve kritične plasti. Pri tem konica lopate ne sme segati v kritično plast, sicer bo meritev napačna! To dosežemo s pravilno debelino plasti snega nad kritično plastjo ki jo preizkušamo (20 cm). Pred tem moramo del snežne odeje nad preizkušano plastjo odstraniti.
- Ročaj lopate z eno roko potiskamo proti kladi, da nam lopate ne vleče iz jarka, z drugo roko pa vlečemo za konec ročaja v smeri pobočja. Priporočljiva je uporaba lopate z vgrajenim dinamometrom.
- Ob zdrsu snežne klade ocenimo nevarnost na podlagi izmerjene sile.
- V primeru večjega števila kritičnih plasti preizkusimo vse.
- Na koncu luknjo zasujemo.
Prerez (Vir: Kuhar,M.: Vojaško gorništvo, Ljubljana: Defensor, 2004)
-----------------------
UKREPI OB NESREČI IN PRVA POMOČ
- Ohranimo prisebnost in ostanimo mirni. S tem pomirimo tudi ostale udeležence.
- Ocenimo situacijo in zaščitimo SEBE in PONESREČENCA pred neposrednimi nevarnostmi.
- Nudimo prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti.
- O nesreči pokličemo center za obveščanje na številko 112 in navedemo naslednje podatke:
- KDO kliče
- KAJ in KJE se je zgodilo
- KDAJ se je zgodilo
- KOLIKO je ponesrečencev in KAKŠNE so poškodbe
- KAKŠNE so okoliščine na kraju nesreče (pomembno v primeru helikopterskega reševanja)
- KAKŠNO pomoč potrebujete
- Na pomoč lahko pokličete s pomočjo mobilnega telefona, UKV radijske postaje, ki se nahajajo v planinskih kočah ali preko sistema SAPOGO.
Kaj naj bo v vsaki torbici prve pomoči:
- par ali dva zaščitnih rokavic,
- prvi povoj,
- večji in manjši raztegljiv povoj (krep povoj),
- nekaj obližev (zelo priporočljivo je imeti nekaj obližev Steri strip, s katerimi lahko zalepimo globjo rano),
- sterilna gaza,
- lepilni trak,
- trikotna ruta,
- škarje ali nož,
- piščalka,
- protibolečinsko zdravilo, ki se ga dobi brez recepta (npr. Lekadol, Nalgesin S),
- astro folija.
Z višino temperatura pada
V gorah je povprečna letna temperatura nižja kot v dolini, kar je razlog v daljših zimah in krajših poletjih. Temperatura z višino pada in je odvisna tudi od vlažnosti zraka. V povprečju za 0,65°C na 100 m.
-------------------------------
Plazovni trojček omogoča hitro lociranje in izkop ponesrečenca v plazu. Sestavljen je iz plazovne žolne, plazovne sonde in plazovne lopate.
Plazovni trojček, foto Matjaž Šerkezi
Seznam obvezne opreme:
- PLAZOVNA ŽOLNA z najmanj tremi antenami
- PLAZOVNA LOPATA za hitro izkopavanje
- PLAZOVNA SONDA za določanje točne lokacije ponesrečenca
- ČELADA je priporočljivo zaščitno sredstvo na izpostavljenih območjih
- PRVA POMOČ in BIVAK VREČA
- MOBILNI TELEFON (v Evropi klic na številko 112/ USA 911) s polno baterijo. Svetujemo, da je mobilni telefon med turo izklopljen zaradi varčevanja baterije.
(Vir foto: Safety Academy Guide Book, Ortovox, 2012)
Pomembno: Življenje prijatelja, ki ga je zasul plaz, bomo lahko rešili le v primeru popolnega plazovnega trojčka, ki omogoča iskanje, lociranje in izkop ponesrečenca v plazu.
ISKANJE PONESREČENCA V PLAZU S POMOČJO PLAZOVNE ŽOLNE
(Vir foto: Safety Academy Guide Book, Ortovox, 2012)
V primeru, da smo očividec nesreče v plazu takoj označimo točko, kjer smo osebo zadnjič videli (1)
Ohranimo mirno kri, preverimo situacijo in pričnemo z iskanjem.
Če nas je več, en član takoj pokliče pomoč na številko 112. Vsi ostali prestavijo svoje plazovne žolne na iskanje.
Območje iskanja se prične NAD točko, kjer smo osebo zadnjič videli in nadaljuje v smeri navzdol.
OPOZORILO: Pomembno je, da poskrbimo za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev. Član, ki je poklical pomoč postane opazovalec in v primeru ponovnega plazu takoj na to opozori udeležence pri iskanju zasutega.
Najprej preiščemo plaz z opazovanjem in iščemo možne predmete (palice, smuči, dele nahrbtnika ...) ali dele telesa, ki gledajo iz snežne odeje.
Hkrati s plazovno žolno iščemo prvi signal.
POMEMBNO: Obvezno izklopimo vse ostale elektronske naprave, ki bi lahko motile signal in elektroniko plazovne žolne!
Glede na število reševalcev plazovino preiskujemo paralelno z medsebojno razliko 40 m ali v ključu v primeru, da smo sami.
 Grobo iskanje
Sodobne, digitalne plazovne žolne z najmanj tremi antenami bodo pokazale točno smer zasutega v plazu.
Potrebno je samo slediti puščici na digitalnem zaslonu.
Hkrati je viden tudi numeričen zapis števila enot oddaljenosti od zasutega v plazu.
Fino iskanje
Ko smo od zasutega oddaljeni približno 2-3 enot , ki nam jih sporoča plazovna žolna, napravo približajmo čisto blizu snežni odeji in s križnim iskanjem določimo najmanjšo oddaljenost (najmočnejši signal) od zasutega.
Najmanjša oddaljenost je enaka globini zasutega v plazu. Označimo jo s plazovno lopato.
Sondiranje
S sondiranjem pričnemo pri zapičeni lopati in nadaljujemo krožno v smeri ven.
Razdalja med posameznimi vbodi naj ne presega 30 cm.
Sondiramo vedno pravokotno na podlago in ne navpično.
Pomembno: Pri sondiranju vedno nosimo rokavice, saj nasprotno segrevamo sondo, zaradi česar se bo na njej začel nabirati led in bo postala neuporabna.
Skušamo čim manj hoditi po sondiranem snegu, da ne podremo žrtvin zračni žep.
Izkopavanje
S plazovno sondo določimo globino zasutja in s kopanjem pričnemo nižje od ponesrečenca (1) v obliki črke V.
V primeru, da pri izkopavanju sodeluje več reševalcev, prvega menjamo na 1 minuto.
Na fotografiji prvi reševalec seka bloke snega, drugi jih odmetava, tretji pa čisti sneg stran od prvih dveh in s tem sprošča pot.
Zanimivost: Izkopavanje zasutega je časovno najdaljši del reševanja. Iskanje z žolno poteka 2-5 min, sondiranje do 2 min, čas kopanja pa je močno odvisen od globine žrtve. Če je žrtev zakopana 1 m globoko, v dobrih pogojih potrebujemo 11-17 min, da pridemo do glave. Da odkopljemo ponesrečenca v celoti, pa moramo prekopati približno 3-4 kubične metre snega (1-1,5 tone snega!). Zato je zelo pomembno, da izkopavamo premišljeno in načrtovano.
Prva pomoč
- Ponesrečencu očistimo dihalne poti in v primeru, da ne diha takoj pričnemo z oživljanjem (ABC - Airway, Breathing, Circulation).
- Ponesrečenca premikamo previdno in ga zaščitimo pred nadaljnjim ohlajanjem.
- Uživa lahko tople in sladke napitke.
------------------------------------
POHODNIK vs. TURNI SMUČAR
V gorskem svetu velikokrat naletimo na »križem kražem« gažen sneg in nikoli ne vemo, kje je gaz turnih smučarjev in kje je gaz za vzpon in sestop. Upoštevajmo pravilo racionalne hoje, saj bo za vse nas hoja v gore prijetnejša, brez nepotrebnih padcev in preklinjanja.
Pohodnik si naj v klanec naredi svojo gaz, ki jo bodo ostali še utrdili. Za sestop naj ne uporabi iste gazi, saj bo sčasoma postala neuporabna za vzpon. Enako velja za turne smučarje, ki za vzpon uporabljajo svojo smučino in po njen pohodniki ne hodijo.
Poskrbimo za 'rumene markacije' v snegu ob poteh, za katere še posebej skrbi močnejši spol. Nobenemu od nas ni prijetno, ko nas spremljajo na idilični turi po zasneženi pokrajini. Dajmo 'klic narave' opraviti nekoliko izven poti. Če pa to ni mogoče, po opravljeni potrebi vse skupaj zasujmo s snegom.
|
Turni smučar vs pohodnik (skica: Branko Ivanek)
Pripravil: Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS
Viri:
1. Planinska šola in Vodniški učbenik, Planinska založba, Planinska zveza Slovenije
2. Spletni priročnik Alpiročnik
3. Kuhar, M.: Vojaško gorništvo, Ljubljana: Defensor, 2004
4. Safety Academy Guide Book, Ortovox, 2012
5. Achtung Lawinen, DAV, 2011 |
Najnevarnejši plazovi v naših, pa tudi evropskih gorah, so plazovi suhega sprijetega snega. Pravimo jim tudi kložasti plazovi. Kloža je od vetra predelan sneg, ki se na zavetrni strani grebenov in razov naloži na mehkejšo podlago. Tako predelan sneg je trd in zbit, pod njim pa je po navadi mehka plast snega. Pri obremenitvi zgornje, trde plasti, le-ta hitro zdrsne na mehki podlagi. Zaradi povezanosti snežne plasti, se sprožijo v obliki napoke nad točko obremenitve (smučarja, planinca). Najnevarnejša so pobočja z naklonom med 25° in 45°. (Vir foto: Achtung Lawinen, DAV 2011)
in se počasi razširjajo. Dosežejo lahko tudi velike razsežnosti. Plaz vlažnega nesprijetega snega potuje počasi in lahko zdrsi tudi po pobočjih z le 15° naklonine. Pogostejši so na južnih pobočjih. 
- Vpogled v zgodovino snežne odeje, trdnost in sprijetost posameznih plasti med seboj.
Grobo iskanje
