torek, 7. januar 2014, ob 0. uri
Osp in Osapska stena naravna bisera, pomembna za slovensko plezanjeOb nedavnem grobem posegu plezalcev v jami Grad pri vasi Osp, o katerem je poročala Primorska kronika (TV Slovenija, 3. 1. 2014), smo bili v Planinski zvezi Slovenije zgroženi. V PZS se namreč zavedamo problematike v tej dolini in si močno prizadevamo k ureditvi le-te, tudi s pomočjo plezalcev ter lokalne skupnosti in Mestne občine Koper. Pomen: Osapska
stena je markantna polkrožna previsna stena, ki je nastala kot posledica udora
nekdaj jamskega stropa, je zaščitni znak Ospa, ene izmed najstarejših vasic na
Slovenskem. V času turških vpadov je nudila zaščito prebivalcem, dandanes pa
predstavlja izjemen plezalni poligon. Ugodna primorska klima omogoča plezanje
preko celega leta, prav zaradi ugodne klime in velikega nabora raznolikih smeri
vseh težavnosti, se lahko Osp postavi v sam vrh slovenske plezalne ponudbe.
Odličnost skale, giblje se od ostre in blazinicam neprijazne pa vse do
zasiganih kapnikov s super oprimki, nudi veliko veselja ljubiteljem vertikale,
zato ni čudno, da privablja plezalce iz ožje in širše okolice, pa tudi sveta.
Zgodovinski
oris: Plezalno območje sten Ospa in Mišje peči ima za seboj dolgoletno tradicijo in zgodovinski pomen
za razvoj plezanja v Sloveniji. Plezalci sem zahajajo že več kot trideset let. Osp
sodi med najstarejša slovenska plezališča, zaradi kvalitetnih smeri in
mediteranske klime pa se v evropskem merilu te stene že desetletja uvrščajo med
'top 10' evropskih plezalnih destinacij. Od leta 1977, ko so v Ospu nastale
prve smeri, je število plezalcev dramatično naraslo, prosto plezanje pa se je
razvilo v enega hitreje rastočih sodobnih športov. Najprej so stene sem privabljale
alpiniste, predvsem v veliko steno Ospa, kjer so plezali predvsem s pomočjo
tehničnih pripomočkov. Prosta ponovitev Magične gobe (naveze Tadej Slabe-Srečo
Rehberger) leta 1986 je bila nedvomno prelomnica, ki je dolino predstavila tudi
širši slovenski javnosti. Nacionalna televizija je prosto ponovitev Magične
gobe namreč prenašala v živo. Plezalcem pa je ta prosta ponovitev pomenila
prelomnico, saj je naveza dokazala, da se da plezati tudi previse in prosto
(brez tehničnih pripomočkov) ponavljati smeri, ki so do tedaj predstavljale
meje tehničnega plezanja. Osp velja tudi za začetek državnega prvenstva v
športnem plezanju, saj je leta 1988 v stenah za vasjo potekalo prvo državno
prvenstvo v športnem plezanju. Osapska stena in dolina je pomembna tudi sicer
za razvoj slovenskega plezanja, saj so smeri v previsih Mišje peči pomenile
tudi nesluten razvoj in zagon za slovensko plezanje, ki je kmalu potegnilo za
seboj tudi svetovne plezalske velesile. Tadej Slabe je namreč v začetku
devetdesetih s smerjo Za staro kolo in majhnega psa (8c+) privabil tudi
najboljše plezalce s celega sveta.
Problematika: Z razmahom
športnega plezanja v dolini se je zelo povečalo tudi število obiskovalcev -
plezalcev v steni Ospa in dolini. Žal je tako razvoj prinesel s seboj tudi
določene težave in probleme, ki se jih v Planinski zvezi Slovenije močno
zavedamo. Problematika zajema predvsem težave s parkiranjem, sanitarijami,
kampiranjem na divje in odvrženimi smetmi. Ob lepih vikendih Osp in Črni Kal
obišče po nekaj sto plezalcev, praviloma jih je 20-30 % iz tujine. Ob
velikonočnih, prvomajskih in jesenskih šolskih počitnicah pa zaradi povečanega
obiska tujcev in
premajhnih zmogljivosti podporne turistične infrastrukture, predvsem
urejenih parkirišč in namestitvenih zmogljivosti, stanje postaja nevzdržno.
Prizadevanje Planinske zveze
Slovenije in reševanje problematike: PZS močno obsoja dejanja, ki so se
zgodila v jami Grad. Grob poseg v jami Grad ni bil izveden v okviru nobene od
aktivnosti v organizaciji PZS. V
prispevku Primorske kronike, TV
Slovenija, pa ni bilo v celoti predstavljeno stališče PZS, in sicer smo s
podano izjavo želeli poudariti, da v Sloveniji ne obstaja zakonodaja, ki bi
določala pravila za nadelavo novih plezalnih smeri v plezališčih in da PZS nima
nobenih pristojnosti določati, kdo lahko nadeluje plezalne smeri. Si pa PZS
prizadeva, da se ustrezno zakonsko uredijo vzpostavitev, vzdrževanje, evidence
in pogoji ter način skrbništva za urejena športna plezališča v naravi. Zavedamo
se tudi, da je potrebno v plezališčih na zaščitenih območjih opremljanje
plezalnih smeri izvajati še posebej skrbno in v dogovoru s pristojnimi
organizacijami.
Za ureditev razmer za plezalcev v Ospu
si PZS prizadeva že precej časa. Od začetka decembra 2013 PZS pa v sodelovanju
z Mestno občino Koper pripravlja tudi sestanek na temo ureditve razmer za
plezalce v Ospu. Sestanek je načrtovan za mesec januar 2014 in na ta sestanek
nameravamo povabiti čim več pristojnih, predvsem pa predstavnikov lastnikov
zemljišč in prebivalcev Ospa.
PZS si kot organizacija s svojimi komisijami, društvi in tudi člani posamezniki
prizadeva za varstvo narave, kar je ena temeljnih nalog naše planinske
organizacije. Med drugim smo že pred več kot 25 leti začeli akcijo Odnesimo
smeti s seboj v dolino in domov, kar se kaže v bistveno čistejših naših gorah,
predvsem pa v zavesti obiskovalcev gora o varovanju gora, narave in potrebni
skrbi zanje. Zato v PZS nikakor ne zagovarjamo, da je v stenah dovoljeno vse,
ampak je potrebno tudi v stenah, ki so del našega čudovitega skalnega sveta,
postopati v skladu s pravili, ki veljajo
za varovanje in zaščito naravnega okolja.
Planinska zveza je prav tako do sedaj že večkrat ob pričakovanih večjih
navalih plezalcev v Ospu le-te prek svojih in drugih spletnih medijev opozorila
na dosledno upoštevanje režima parkiranja, na strpnost, varstvo narave, prav
tako pa je predlagala, da v takih primerih plezalci izberejo druga bližnja
plezališča.
PZS priporoča, da se vsi, ki želijo opremljati plezalne smeri v
plezališčih, udeležijo tečaja za opremljevalce športnoplezalnih smeri, ki
poteka v okviru Komisije za športno plezanje PZS, in si s tem pridobijo
potrebno znanje za izvajanje teh aktivnosti.
Predsednik PZS Bojan Rotovnik |
|
