Opis postojanke
Koča je urejena v nekdanji obmejni stražnici na prostrani planoti na pobočju Mangrtskega sedla (2072 m), ki jo je PD Bovec vzelo v najem. Prvo kočo na Mangrtskem sedlu je v letih 1873-1875 zgradila beljaška sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva. Med 1. svetovno vojno je bila delno porušena, leta 1924 pa jo je obnovil italijanski CAI iz Trsta. Med 2. svetovno vojno so jo požgale nemške vojaške enote. Po osvoboditvi je PD Bovec zgradilo tik pod sedlom novo planinsko kočo, ki so jo odprli 26. avgusta 1956. Zaradi velikih vremenskih vplivov in slabega materiala je koča postopoma propadala, leta 1981 jo je sanitarna inšpekcija celo zaprla. Potem so uredili začasno kočo v obmejni stražnici, ki so jo odprli 1. julija 1983. V letu 2014 je bila obnovljena fasada objekta.
V gostinskem prostoru je 24 sedežev, zunaj koče pa 45 sedeže; točilni pult; v 2 sobah je 11 postelj, na skupnem ležišču pa 23 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; voda kapnica, agregat za elektriko, mobilni telefon.
Razgled:
Na vzhodni strani se v bližini dviga strmo zahodno ostenje Mangrta, najvišjega vrha Mangrtske skupine, bližje koče pa sta na severovzhodni strani Vrh Jarečice (1980 m), jugovzhodno pa Rdeča skala (2094); pogled proti jugu se ustavi na verigi vrhov Loške stene, grebena med dolinama Koritnice in Bavšice, zahodno od njega pa vidimo severni del Kaninske skupine z Rombonom in Jerebico; na zahodni strani je v bližini greben Mangrta, ki se vleče od prelaza Predel proti severu in doseže najvišjo točko na Mangrtu na vzhodni strani. Z roba Mangrtskega sedla vidimo na severni strani Mangrtsko dolino z Mangrtskima (Belopeškima) jezeroma, ki jo oklepata na levi stranska veja glavnega Mangrtskega grebena, na desni pa Ponce, zadaj so Dobrač in Karnijske Alpe. | 
.jpg)
.jpg)
.jpg)
Mangart/Monte Mangart (2679 m), Slovenska pot, 2.00 h (Zelo zahtevna pot)