Planinska zveza Slovenije (PZS) je najbolj množična nevladna organizacija v Republiki Sloveniji, z 57.520 člani (v letu 2012) v 284 društvih, kar predstavlja skoraj 2,8 % vsega slovenskega prebivalstva. Je naslednica nekdanjega Slovenskega planinskega društva (SPD), ustanovljenega že v letu 1893, tako je Planinska zveza Slovenije v letu 2013 praznovala že 120. obletnico organiziranega planinstva v Sloveniji

Za čim bolj učinkovito povezovanje in odločanje v krovni organizaciji, se vse njene članice združujejo v meddruštvene odbore planinskih društev, ki jih je po vsej Sloveniji kar 12. V teh odborih se društva usklajujejo o vseh skupnih interesih, še posebej pa o pomembnejših prireditvah, skupnem delovanju pri delu z mladimi, skupnih akcijah usposabljanja, varovanju narave, razdelitvi vplivnih območij na planinskih poteh ter drugih planinskih aktivnostih.

Znotraj PZS so združene številne dejavnosti, ki se sicer odvijajo tudi v njenih članicah (planinskih društvih, alpinističnih in plezalnih klubih ter postajah za reševanje v gorah), med pomembnejšimi pa so delo z mladimi, varovanje gorske narave, vodenje v gorah, alpinistična, plezalna, turnokolesarska in preventivna dejavnost, izobraževanje ter usposabljanje strokovnih kadrov, skrb za planinske poti in planinske koče, torej gospodarska dejavnost pa založništvo oz. izdajanje strokovne, vzgojne, vodniške in druge planinske literature in ne nazadnje, že od leta 1895 izdajamo priljubljeno revijo Planinski vestnik.

PZS je nosilka in izvajalka kar 25 programov strokovnega usposabljanja, po katerih usposablja mentorje planinskih skupin, vaditelje orientacije, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turno-kolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, trenerje športnega plezanja in inštruktorje vseh vrst.

PZS in društva upravljajo s 177 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki z okoli 6000 ležišči!  Slovenske gore letno obišče okoli 1,4 milijona obiskovalcev, za mrežo 1661 planinskih poti v skupni dolžini prek 9000 km po vsej Sloveniji pa skrbi 720 registriranih markacistov v 189 odsekih za planinske poti v PD, ki skrbijo tudi  za 78 planinskih veznih poti - obhodnic.

V projektih mladinske komisije PZS deluje kar okrog 20.000 mladih planink in planincev, ki zagotavljajo uspešno prihodnost naši organizaciji tudi v prihodnje. Poleg mentorjev planinskih skupin, usposablja tudi mladinske voditelje in organizira planinske šole ter tabore. Posebej dejavna je komisija za varstvo gorske narave, ki vsa prizadevanja usmerja v ohranjanje in varovanje gorske narave, usposabljanje varuhov gorske narave (teh je usposobila že 126), ozaveščanje in trajnostno rabo gorskega prostora.

Leto 2002 je bilo razglašeno za Mednarodno leto gora. Razglasitev je bila rezultat prizadevanj mednarodne diplomacije, alpskih in srednjeazijskih držav, pa tudi plod delovanja Mednarodne zveze planinskih organizacij (UIAA). Osnovni namen mednarodnega leta gora je bil vzbuditi trajnostni razvoj gorskih območij. PZS se je aktivno vključila v uresničevanje ekoloških in razvojnih načrtov, sodeluje pri ohranjanju območij Natura 2000, skupaj z državnimi institucijami in drugimi nevladnimi organizacijami in uresničevanju protokolov Alpske konvencije.

Posebej prepoznavni, tako doma kot v svetu, pa so vrhunski dosežki alpinistov (v letu 2009 smo praznovali že 30 let od prvega slovenskega vzpona na streho sveta po prvenstveni smeri, ki še sedaj velja za velik mejnik; leta 2012 je bil naš alpinizem ponovno nagrajen z zlatim cepinom (naša alpinista sta ga prejela za vzpon v 2011), ustanovili smo slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco ...), ekstremnih smučarjev in športnih plezalcev. PZS s svojo že skoraj 120-letno tradicijo uspešnega dela prenaša naravi prijazna sporočila in pobude vsem obiskovalcem gorskega sveta, ne le na članom planinske organizacije. Zaradi vsega naštetega ni naključje, da je PZS prejela številna mednarodna priznanja za svoje delo. Za izjemne zasluge in dosežke pri organiziranju in razvoju planinstva ter za stoletni prispevek k svobodni naravnanosti Slovenije smo prejeli tudi Zlati častni znak Republike Slovenije, na katerega smo slovenski planinci še posebej ponosni. Republika Slovenija je Planinski zvezi Sloveniji podelila tudi status organizacije, ki deluje v javnem interesu, tako na področju športa, kot na področju ohranjanja narave, zaradi številnih ljudem prijaznih in humanitarnih dejavnosti pa ima tudi status humanitarne organizacije, od leta 2010 pa tudi status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Od julija 2011, po sprejetju Zakona o prostovoljstvu, smo vpisani tudi v vpisnik prostovoljskih organizacij.

V Sloveniji je Planinska zveza Slovenije članica Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez.
Dogovor o sodelovanju ima sklenjen z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, s Slovenskim gorniškim klubom Skala, z Rdečim križem Slovenije - Zvezo združenj in Združenjem gorskih vodnikov Slovenije.
Dogovor o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti so sklenile Planinska, Ribiška, Lovska, Turistična, Čebelarska in Kinološka zveza Slovenije.

Planinska zveza Slovenije je članica tudi več mednarodnih športnih združenj, ki delujejo na področju planinstva, med njimi je PZS članica UIAA (Mednarodnega združenja planinskih organizacij) in CAA (Združenja planinskih organizacij alpskega loka), v katerih ima svoje predstavnike v več komisijah UIAA in CAA. PZS je članica Združenja planinskih organizacij Balkana (Balkan Mountaineering Union) in tudi Evropske popotniške zveze ERA, Mednarodne turnosmučarske organizacije ISMF, Mednarodne zveze za športno plezanje IFSC, Mednarodnega združenja gorskih reševalcev IKAR; pristopila je k EU planinskemu forumu (EU Mountaineering Forum). PZS pa je članica tudi mednarodnega Združenja za reciprociteto. Planinske zveze, podpisnice sporazuma o reciprociteti, nudijo članom teh planinskih zvez enak popust pri prenočevanju v planinskih kočah, kot ga nudijo svojim članom.

Da bi se o vsem vse postorjenem in doseženem, zapisanem in ohranjenem, lahko seznanili tudi drugi, posebej pa naši zanamci, smo bili pobudniki izgradnje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, ki je bil odprt 7. avgusta 2010, na obletnico postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava (7. avgust 1895).

Spoštovani obiskovalec naše spletne strani, vzemi si čas in si podrobneje oglej njeno vsebino, predvsem pa vsebino naših dejavnosti in prednosti, ki jih prinaša status; biti član katere koli od naših članic, torej član planinske organizacije, PZS!