... sprejet je bil nov statut, uvajati se je začela centralna evidenca članstva, imenovana Naveza, po novem se lahko včlanimo v PZS po spletu in na sedežu zveze, uvedli smo certifikate Okolju in družinam prijazne planinske koče, prenovili programa Ciciban in Mladi planinec, sklenili vrsto sporazumov s sorodnimi organizacijami, začeli smo uvajati digitalni kataster planinskih poti, proslavili 120-letnico delovanja SPD/PZS itn., a to je le ožji izbor aktivnosti, saj žal ni prostora, da bi našteli prav vse. Naši sogovorniki so bili predsednik PZS Bojan Rotovnik in podpredsednika Borut Peršolja in Miro Eržen.
Bliža se konec štiriletnega mandata. Kaj štejete za ključne dosežke tega mandata? Ste z doseženim zadovoljni?
Rotovnik: V tem mandatu smo se lotili in izvedli veliko projektov. Naše delo bodo ocenili predstavniki planinskih društev (PD) na skupščini. Osebno si štejem za velik uspeh, da smo ohranili prostovoljnost delovanja kot temeljno usmeritev naše organizacije ter da so skoraj vse odločitve in projekti dobili soglasno podporo na skupščinah in upravnem odboru (UO) PZS.

V čem je iztekajoči mandat drugačen, kot je bil predhodni 2006-2010? Bi lahko izpostavili kakšno področje dela planinske organizacije, kjer z doseženim ne morete biti zadovoljni? Kje bi lahko naredili še več?
Peršolja: Mandat je drugačen v tem, da smo se osredotočili zlasti na program in da smo želeli nadoknaditi zaostanke, ki so se nakopičili od prejšnjih mandatov. Neuresničena je večja povezanost posameznih dejavnosti med seboj. Drugo ključno področje je vključevanje vseh ostalih obiskovalcev gora, saj naše znanje in izkušnje skušamo predati tudi drugim, ne samo članom društev. Tretje področje je varstvo gorske narave, predvsem z vidika zavarovanih območij, vendar sta regijski park v Kamniško-Savinjskih Alpah in projekt Alpske konvencije žal ostala neuresničena.

Za tako veliko organizacijo, kot je PZS, je nujno, da je za nemoteno delovanje notranje dobro organizirana. Imamo množico pravilnikov, poslovnikov, vodil, programskih izhodišč ... Se vam zdi, da se organizacija še vedno preveč ukvarja sama s sabo? Je bil v tem mandatu glede tega dosežen kak napredek?
Peršolja: Začetni del mandata je bil tesno povezan s spremembo statuta, to pa za sabo prinese občutek, da se veliko ukvarjamo sami s sabo.  "Planinstvo kot način življenja" ni bila vsiljena parola, temveč stavek, ki se je izoblikoval tekom številnih razprav v okviru sprejemanja statuta. Vodili smo pestro vsebinsko debato, katere se jo je udeležilo veliko ljudi, smo si pa želeli, da bi se po sprejemu odločno lotili uresničevanja. Čakata nas še dva programska dokumenta in eden od njiju so Programska vodila, ki so bila zadnjič sprejeta leta 1999. Nedvomno se je odtlej veliko stvari spremenilo. Vodila vidim kot nenehen dialog in povezavo med zvezo in društvi, pa tudi kot stalno prepletanje z različnimi dejavnostmi znotraj zveze . Želim, da ne bi ponovili pogoste slovenske napake, ko programske dokumente le napišemo, ne pa tudi uresničimo. Novi mandat bo priložnost, da se PZS obrne vase in se začne v celoti ukvarjati s kakovostnim programom za vse obiskovalce gora.