Zasedba seminarja je bila še posebej zanimiva, saj je ženski del pretehtal moškega v razmerju 6:1, če poleg štirih udeleženk in vodnice Izabel štejemo tudi njeno psičko Gito. Vodja Matej je bil tako poleg vse naše dobre volje, energije in humorja deležen tudi manjših količin opravljanja, jamranja in izbirčnosti, kar pa je prenašal povsem junaško, da njegovega pomivanja posode na dan žena sploh ne omenjam. Bivali smo v prijetni koči Planinka na Goreljku, v kateri sta bila prav posebnega občudovanja deležna nenavaden lestenec v eni izmed sob ter prav počasi delujoč štedilnik. Sicer pa nam ni manjkalo nič, tudi jedli smo precej bolj gosposko, kot je to na večini podobnih akcij v navadi, morda tudi zato, ker smo si kuhali sami.

Predavanja so bila polna poučnih informacij, vendar so kljub temu potekala sproščeno in pogosto v obliki debate. Precej večji poudarek seminarja je bil na praktičnem oziroma terenskem delu, saj smo veliko časa preživeli zunaj, na snegu, kjer smo udeleženke lahko preizkusile večino tistega, kar smo izvedele na predavanjih. Za natančne podatke o tem, kaj vse, boste morali počakati kakšno leto in se prijaviti na naslednjo Zimsko planinsko šolo, lahko pa izdam, da imamo sedaj večje možnosti za preživetje, če se s cepinom v roki zavalimo proti prepadu, če pa vas bo v naši bližini zasul plaz, lahko svoj zračni žep napolnite tudi s kančkom upanja, ne le z izdihanim zrakom.

V resnično popolnih vremenskih razmerah smo opravili dve turi in pri tem ugotovili, da je orientacija malo drugačna, če so poti skrite meter pod snegom, da gredo tune bolj v promet kot pašteta, da turnih smučarjev in smučarjev tekačev kar mrgoli, predvsem pa, da so hribi pozimi nekaj prav posebno lepega. Poti sta nas vodili okrog Rudnega polja, planine Konjščice in Blejske koče, pri čemer se je bilo pogosto treba ustaviti in izkopati kakšno luknjo, se zakotaliti navzdol po smučišču ali poiskati nahrbtnik, zakopan v sneg. Obiskal nas je tudi GRS-jevec Andrej (DGRS Bohinj), ki nas je v teoriji in praksi podrobneje poučil o reševanju, prvi pomoči in zapeljevanju poškodovank. =)
 

Vsem, ki ste se že kdaj udeležili usposabljanja Mladinske komisije, prijetnega vzdušja na seminarju najbrž ni potrebno opisovati - med zgoraj naštetimi aktivnostmi smo našli tudi čas za igranje enke, ogled kakšnega gorniškega filma, učenje moderne fizike ter matematike, debate o delu naših mladinskih odsekov, samoiniciativno učenje vrisovanja ter načrtovanje skupnih tur v prihodnosti. Udeležbo na naslednji Zimski planinski šoli priporočam vsem mladim, ki imate nič ali malo znanja o zimskem planinstvu in bi to radi spremenili, pa četudi še niste prepričani, ali je to sploh za vas. Vsaj odličen vikend v dobri družbi je zagotovljen!
 

Tina Arh, PD Zagorje

Več slik pa si lahko ogledate tukaj.