»Razmere za turno smuko so v teh dneh skoraj idealne,« ugotavlja Borut Peršolja, geograf, vodnik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje. Zima je v zadnjih izdihljajih v gorah pustila izdatno porcijo snega. Na Voglu se denimo lahko pohvalijo z 275 centimetri debelo snežno odejo, na Kredarici pa so več kot štirje metri snega. Obetaven je tudi pogled v uradni lavinski bilten na Agenciji za okolje Republike Slovenije, ki kaže, da je na evropski petstopenjski lestvici nevarnosti proženja snežnih plazov trenutna raven nevarnosti 1. stopnje, kar pomeni, da so razmere v gorah dokaj stabilne.
Zakonitosti turnega smučanja, ki jih velja upoštevati
A naj vas na videz idealna podoba gora ne zavede preveč. Idealne razmere naj bodo kvečjemu razlog za dodatno previdnost. »Po zelo dolgem obdobju stabilnega vremena brez padavin nas vse skupaj lahko prehitro zavede, češ da bo turna smuka varna. Kar zadeva nevarnost snežnih plazov, se lahko zgodi, da razmere krajevno hitro podcenimo,« opozarja Peršolja, ki svetuje, da turni smučarji upoštevajo nekaj glavnih zakonitosti:
1. na turno smuko se odpravite dovolj zgodaj. Trenutne dnevne temperature so visoke, zato snežna odeja na prisojah hitro popusti, sneg je zato moker (tako imenovani gnilec), smučanje pa naporno. Je pa sneg na prisojah bolj preobražen kot na severnih pobočjih, kjer prevladuje suh sneg.
2. Na turno smuko ne odhajajte sami. "Tovariška pomoč v gorah je izredno pomembna," polaga na srce Peršolja. Zadnji podatki tujih analiz nesreč v plazovih kažejo, da krivulja preživetja po 10 minutah od zasutja strmo upade - prej je to veljalo za 15 minut -, zato je hitra pomoč tovarišev v gorah še toliko bolj pomembna.
3. Izogibajmo se dolgim prečenjem, pri izbiri smeri gibanja upoštevajmo oblikovanost pobočja, razčlenjenost in poraščenost. Upoštevajte varnostno razdaljo in opazujte tovariša, ki preči pobočje. Varnostna razdalja je odvisna od strmine in dolžine pobočja.
4. Na turno smuko obvezno vzemite zaščitno opremo - plazovni trojček, kamor spadajo plazovna žolna, sonda in lopata, priporočljiva pa je tudi uporaba čelade, saj je zdaj v gorah obdobje intenzivnega mehanskega preperevanja in krušenja kamenja v ostenjih nad nami. Vse bolj je razširjena tudi uporaba nahrbtnika s plazovnim balonom.
5. Če se le da, se spuščajte po smeri vzpona. Med vzpenjanjem preglejte krajevne razmere, preverite debelino in stanje snežne odeje, ocenite nevarnost proženja snežnega plazu (v tem obdobju so pogosti mokri plazovi nesprijetega snega). Pozorni bodite na poledenela mesta, dobro ocenite tveganje za morebitni zdrs.
6. Z načrtom ture seznanite svojce ali prijatelje, izbranega cilja in smeri ne menjajte brez predhodnega obvestila. Ne precenjujte svojega znanja, izkušenj in kondicije!
Preverite snežne razmere - lavinski bilten
Pred odhodom v gore obvezno preverite vremensko napoved za gorski svet in stopnjo plazovne nevarnosti, ki jo v lavinskem biltenu na svoji spletni strani objavlja Agencija za okolje Republike Slovenije (za Karavanke je na spletu na voljo poskusni bilten, ki ga pripravljajo sodelavci geografskega inštituta ZRC SAZU).
Kot že rečeno, je na evropski petstopenjski lestvici nevarnosti proženja snežnih plazov v slovenskih gorah trenutna stopna nevarnosti 1. stopnje (podatek za 4. 4. 2014), kar pomeni, da je snežna odeja na večini pobočij stabilna, a Peršolja svari, da je na redkih strminah ali zelo strmih pobočjih ob dodatni obremenitvi in pripekanju sončnih žarkov ta nevarnost lahko precej večja. Svetuje, da se pred odpravo na smuko o razmerah pozanimate tudi pri turnih smučarjih in raznih spletnih forumih.
Razlika med alpinističnim in turnim smučanjem:
alpinistično smučanje je zahtevnejša oblika turnega smučanja, kjer se smuča na večjih (nad 45 stopinj) in ozkih grapah, kjer je ogromno drsenja, medtem ko je smučanje na vseh drugih pobočjih, kjer smučar lahko izvede cel zavoj in kjer gre za smučanje v pravem pomenu besede, turno smučanje.
Ugodna statistika reševanja
Klemen Volontar, predsednik komisije za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije.
Pogled na statistiko reševanja v tekoči sezoni, ta traja od oktobra 2013 do oktobra 2014, je izredno razveseljiv, saj letos še ne beleži smrtnih žrtev zaradi plazov.
Klemen Volontar, predsednik Komisije za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, razlog za pozitivno statistiko vidi v izredno neobičajnih razmerah, ki so letos vladale v dolini in gorah, - na začetku mile zime, potem pa izdatno obogatene s snežnimi padavinami - , in ki so pravzaprav botrovale temu, da bodo turni smučarji šele zdaj prišli na svoj račun, ter tako imenovani tovariški pomoči, ko turnemu smučarju v težavah pomaga prijatelj.
»Zato je toliko bolj pomembno, da se na turno smuko ne odpravljate sami in da imate vedno s seboj vso opremo, da jo znate uporabljati in da jo v primeru nesreče tudi dejansko uporabite,« poudarja Volontar, ki ga pozitivno preseneča tudi vedno večji obisk tečajev turnega smučanja. »Opažamo, da se na tečaje vsako leto prijavi več ljudi in da se starostno povprečje udeležencev vztrajno znižuje, kar je precej razveseljiv podatek. Zanimivo je, da se je letos prvič zgodilo, da so prav vsi udeleženci tečaja imeli svoje lavinske žolne,« pravi Volontar, ki ima za seboj že 40 let reševanja v gorah.
Zelenica se ob koncih tedna prelevi v pravo "romarsko" pot.
Slovenski raj za turne smučarje
Med eno najbolj priljubljenih in obljudenih destinacij za turne smučarje spada Zelenica, ki je zelo lahko dostopna, s parkiriščem v neposredni bližini, občasno zratrakirano progo in odprto planinsko postojanko na vrhu. Turni smučarji radi zahajajo tudi na območje Komne, ki je znano kot izvrsten poligon tako za začetnike kot zahtevnejše turne smučarje, Viševnik, Dovško Babo, Jalovčev ozebnik, Kredarico iz Krme, Savinjsko sedlo in Turski žleb.
V primeru nesreče v gorah pokličite na telefonsko številko 112.
Alenka Teran Košir
Foto arhiv Žana Koširja, Shutterstock
Vir: Siol.net |
