Pohod po poti dr. J. C. Oblaka|
| Vrsta dogodka | Izlet | | Kdaj | 23. 7. 2011 7.30. | | Zborno mesto | Borovnica, pred cerkvijo sv. Marjete, ob 7.30. | | Društvo | Planinsko društvo Borovnica | | Vodnik / kontakt | Primož Pečlin, Tatjana Pečlin; informacije: Damjan Debevec, 031 202 350 | | Težavnost | Zahtevna | | Pot | Označena pot | | Trajanje/dolžina | 4 ure. | | Oprema / dokumenti | Obvezna je primerna pohodniška oprema. | Pohod po poti dr. J. C. Oblaka (23. 7. 2011)
Borovnica (305 m) - Pekel (350 m) - Pokojišče (732 m) - Borovnica
»To so - nebesa turistova, to je - pekel coklarski!« je daljnega leta 1903, očaran nad mogočnimi Pekelskimi slapovi, vzkliknil velikan slovenskega planinstva dr. Josip Ciril Oblak. Prav tisti, ki je s svojimi znamenitimi spisi v začetku 20. stoletja tako na Slovenskem kot v svetu proslavil to divjo in romantično sotesko. Po njegovih stopinjah so šli v nadaljnjih desetletjih mnogi - tako domačini kot tujci. Uredili so poti, zgradili mostove, postavili stopnice, napenjali jeklenice in grizli v živo skalo, da so naredili Pekel dostopen za vse obiskovalce.
V soboto, 23. julija, ob 7.30 dopoldne, bomo v sklopu občinske prireditve »dan borovnic« počastili spomin na »odkritelja« Pekla, dr. Oblaka, s tem da se bomo podali po poti, ki jo je sam tolikokrat prehodil in o njej z vzhičenjem pisal v časopisje svojega časa, za njim pa jo je leta 1930 v svojem vodniku natančno popisal drug velikan slovenskega planinstva Rudolf Badjura. Pot nas bo vodila mimo številnih kulturnih in naravnih znamenitosti, začenši s farno cerkvijo sv. Marjete na Paplerjevi ulici v Borovnici, kjer bomo pričeli s pohodom. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1830, prvotna, omenjena že leta 1351, pa naj bi stala na področju, ki ga vsak na svojem koncu zamejujejo stavba knjižnice, spomenik padlim v 1. sv. v. iz leta 1927, spomenik zamolčanim žrtvam iz leta 1994 in na jugovzhodnem koncu kapelica sv. Marjete s podstavkom iz leta 1756, mimo katere bomo usmerili korak na Rimsko cesto. Še pred ponovnim križanjem cest bomo šli mimo temeljev nemške obvozne železniške proge iz leta 1945, zatem prečkali cesto proti Kotom in jo mahnili v Ohonico. Na naši levi se bo že kmalu odprl pogled na vas Dražico ter impozantno kapelo Marije pomočnice iz leta 1909, ki pa ga bo po prečkanju železniškega podhoda nadomestil prizor idiličnega konca borovniške doline in nekje v sadnem drevju skrite tihe vasice Ohonice. Od ohoniške kapelice Matere Božje iz leta 1880 naprej nas bo pot vodila v prijetnem hladu notranjskih gozdov. Borovniščica oz. Otavščica nam bo od velikega vodnega zadrževalnika nad Ohonico, zgrajenega kmalu po drugi svetovni vojni, reden sopotnik. Ob vhodu v sotesko Pekel bodimo pozorni na v današnjih časih pravcato redkost, Brancelj-Koširjev mlin, ki ga je leta 1993 obnovilo borovniško Turistično društvo. Od tu naprej se pričenja tisti »pekel coklarski«, o katerem je dr. J. C. Oblak pisal že daljnega leta 1897, za širšo javnost pa je poti skozi sotesko uredil in slavnostno odprl borovniški odsek Slovenskega planinskega društva 29. junija 1904. Po prečkanju prvega mostu nas pričaka v lesu ovekovečeni osorni peklenščkov pogled iz leta 1997 in straži odtlej vedno bolj vzpenjajočo se stezo skozi ozko in mračno sotesko. Kar precej mostov in strmih stopnic bo treba prehoditi, da se bomo znašli pred prvim slapom (5 m). Malce višje se ob vznožju škrbine »Hudičevega zoba« pogledom skriva drugi slap (16 m), pred nami pa je najzahtevnejši del poti. Premagati bo treba še nekaj vrst strmih stopnic, se poprijemati za kline in jeklenice, da bomo znova na udobni stezici. Na polovici vzpona nas čaka tretji slap (18 m), pogled proti dolini pa nam na sosednjem skalnem robu razkrije železno gamsovo silhueto. Lepo nadelana pot nas zatem popelje nad brzicami in tolmuni mimo fantastičnega četrtega slapa (17 m) do zadnjega, petega slapa (20 m), nad katerim še danes opazimo ruševine številnih mlinov in žag ter velik kamnit jez. Od tu se bomo po gozdni poti odpravili preko Padeža proti Pokojišču, kjer bo pred vaško brunarico naš zadnji postanek pred spustom v dolino po lokalni cesti. Z grička nad vasjo nas tu pozdravlja cerkev sv. Štefana, zgrajena okrog leta 1600, popotnik pa naj bo pozoren tudi na bližnjo »Colnarjevo« hišo, ki jo še danes krasi grb bistriške kartuzije iz leta 1659. Tik pod vasjo se nahajajo tudi težko opazni ostanki rimskega zapornega zidu - »Claustra Alpium Iuliarum« iz 4. stoletja. Med spustom v dolino bomo ob cesti videli spomenik v spomin na partizansko-italijansko bitko leta 1942, tik pred prihodom na prireditveni prostor praznika borovnic na Paplerjevi ulici pa nas bo pozdravila kapelica sv. Florijana iz leta 1904.
Pohod bodo vodili izkušeni planinski vodniki.
Pred vhodom v Pekel pohodniki prejmejo priložnostno razglednico, v vasi Pokojišče pa žig pohoda.
Čas trajanja pohoda: 4 ure (Izhodišče: Paplerjeva ulica, cerkev sv. Marjete 7.30 - Konec: Paplerjeva ulica 11.30).
Težavnost pohoda: Zahtevna označena pot (obvezna primerna pohodniška oprema).
V primeru dežja bo organiziran pohod okoli Borovnice z ogledom znamenitosti.
|
|
