Generalna skupščina je potekala v v soboto, 22. novembra, v tradicionalni zasnovi in izvedbi, kar pomeni, da so se zbrali predstavniki avstrijskih in čeških podružnic ÖeTK. Skupščina je razpravljala predvsem o delu iztekajočega se leta in o nadaljnjem razvoju in smernicah organizacije. Po skupščini je sledilo srečanje delegatov skupščine in gostov.
Na redni skupščini so poleg obveznih formalnosti izvedli volitve upravnega odbora, kateremu je potekel mandat. Ponovno je bil izvoljen tudi Fritz Klaura iz Železne Kaple, ki odlično sodeluje s slovenskimi planinci in gorskimi reševalci. Pri finančnem in revizijskem poročilu, katera sta bila oba pozitivna, so razpravljavci posredovali mnenja in vprašanja o racionalizaciji in zmanjševanju administrativno-upravljalnih stroških.
Redni letni promet organizacije je v območju treh milijonov evrov, že nekaj let pa imajo približno 26.000 članov, a se pohvalijo z malenkostnim porastom. ÖeTK je sicer druga največja avstrijska planinska društvena organizacija, pred njo je le ÖaAV. Delegati so potrdili tudi višino članarine za leto 2016, ki se bo nekoliko povečala tako, da bo znašalo polno članstvo za odraslo osebo 51 €, za študente in upokojence 33 €, mladi do 25 let bodo plačevali 22 €, mladina od 11 do 18 let 7,5 €, otroci do 10 let 15 €, samohranilci z enim ali več otrok pa bodo prispevali zase 33 € ter dodatnih 7,5 € za vsakega otroka.
Predstavitev enotnih odej, ki jih bodo namestili v vseh planinskih kočah, ki jih upravlja ÖeTK ali podružnice, arhiv Franci Ekar
V nadaljnji razpravi je bil aktualen referat o odstranjevanju posledic žledoloma, kar je nekaj časa popolnoma blokiralo planinske poti v gozdovih, njihovo sanacijo ter aktivno varovanje okolja. Pri tem so omenili odlično sodelovanje z lastniki gozdov, gozdarji in lovci, ki s skupnim sodelovanjem strokovno in varno sanirajo nastalo škodo in ponovno vzpostavljajo normalno uporabo poti. Opozarjajo na nevarnost pojavljanja bližnjic, če ne bodo sanirali vseh poti v doglednem času. Omenili so tudi podoben položaj v Sloveniji in na Češkem. V sklopu planinskih poti so prikazali tudi problematiko označevanja planinskih poti, ko se smerne table in označbe sproti ne obnavljajo in ne popravljajo. Z nameščanjem številnih usmerjevalnih in reklamnih tabel in napisov ob planinskih poteh pa izvajajo pravi "terorizem".
Pri programu mladih so poudarili osnove delovanja organizacije, s ciljem usposobiti mlade varnega gibanja v gorah in obvladovanja nepredvidenih situacij. Pri delu z mladimi namenjajo veliko pozornost druženju s kulturno-športnim programom ter pomoči in socialnosti za mlade.
Podrobno so predstavili zaključek izgradnje planinskega objekta na območju Leobna. Gre za planinsko »razkošno,« vendar projektno estetsko, funkcionalno varčno in ekološko zavetišče Mugl. Predvsem bo služilo za planinska usposabljanja in strokovno usmerjevanje dogodke.
V imenu predsednika PZS, Bojana Rotovnika, je zbrane nagovoril Franc Ekar ter poleg čestitk za dobro delo in odlično planinsko poslanstvo ÖeTK, poudaril tudi zgledno in naraščajoče sodelovanje s slovenskimi planinci. Iz leta v leto je več srečanj slovenskih in avstrijskih planincev (srečanja na Ojstrem - Obirskem Peci, na Savinjskem in Jezerskim sedlu, grebenu Košute, Stola, Golice, ...) na območju državne meje, ki nas vse bolj povezujejo in zbližujejo. Avstrijskim planincem je prav tako čestital za uspeh Jakoba Schuberta, zmagovalca svetovnega prvenstva v težavnostnem športnem plezanju. Navezal se je tudi na predhodno debato o sanaciji gozdov po žledu in opozoril na velika katastrofo, ki je januarja prizadela slovenske gozdove ter poškodovala veliko planinskih poti. Pozabil pa ni omeniti niti, zaradi vremena slabe poletne sezone v slovenskem visokogorju, ki je povzročilo velik izpad prihodka planinskih postojank.
Vsako tako srečanje je priložnost za ohranjanje planinskega prijateljstva, promocijo slovenskih gora, predvsem pa za spoznavanje in utrjevanja obstoječih stikov.
Franc Ekar |
