SEZNAM KOČ, ZAVETIŠČ IN BIVAKOV

Koča stoji na obširni jasi med Velikim Modrasovcem na severu in Malo goro (1034 m) na južni strani koče, ki spadata v južno obrobje Trnovskega gozda s skupnim imenom Čaven. Prvo planinsko zavetišče je leta 1908 uredila Ajdovsko-Vipavska podružnica SPD v najemni sobi gozdarske koče. Po 2. svetovni vojni so ajdovski planinci uredili med vojno uničeno planinsko zavetišče v gozdarski koči in ga odprli 22. junija 1947. Imenovali so ga po Antonu Bavčerju iz Ajdovščine (1905-1944), ki so ga med vojno ustrelili v Trstu kot talca. PD Ajdovščina je leta 1963 gozdarsko kočo odkupilo ter jo uredilo in opremilo kot planinsko zavetišče. V letih 1978 in 1979 so zgradili prizidek ter obnovili vse prostore; zavetišče so preimenovali v kočo. Leta 1993 so lokalno cesto prestavili izpred koče za njo ter s tem zagotovili mir obiskovalcem koče.
 

V gostinskem prostoru je 45 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 40 sedežev; v dveh sobah je 10 postelj, na skupnem ležišču pa 30 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko.
 

Razgled: 

Od koče je razgled le proti jugovzhodu, z bližnjega razgledišča in golih vrhov pa je veliko širši. Proti severu in vzhodu vidimo obširno planoto Trnovskega gozda, Javornik, Nanos in Snežnik, v ospredju Otliško planoto s Predmejo in visokim robom, v katerem so Maj, Kovk in Podrta gora; v Vipavski dolini vidimo Ajdovščino, Vipavo, Podnanos, Vipavski Križ in druge kraje; na jugu seže pogled prek Krasa do Tržaškega zaliva, v tej smeri vidimo Vremščico in Trstelj; na zahodu je pod visokim robom Trnovskega gozda z vrhovoma Kucelj in Čaven spodnji del Vipavske doline, prek nje pa se pogled širi na Goriško pokrajino in Furlansko nižino ter ob jasnem vremenu še naprej proti Benetkam; na severu se razprostira Trnovski gozd z Malim Golakom, najvišjim vrhom te planote.