Predstavitev

Planinska zveza Slovenije je ena največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij v Republiki Sloveniji. Je organizacija s tradicijo, saj je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. 2. 1893. Predsednik PZS je Jože Rovan.

PZS je prostovoljna zveza društev. Njena glavna dejavnost je povezovanje društev in zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji ter mednarodnem prostoru. Goji slovensko planinsko izročilo, izvaja prostovoljsko delo in deluje kot del civilne družbe, v javnem interesu in kot nacionalna panožna zveza s področja planinstva. Poslanstvo Planinske zveze Slovenije in celotne planinske organizacije je: Planinstvo kot način življenja. Častni kodeks slovenskih planincev pa vrednota, ki jo spoštuje in uresničuje planinska organizacija. Načela delovanja planinske organizacije so: celovito planinstvo in njegova promocija, usmerjenost k društvom, usposabljanje obiskovalcev gora za varnejše gibanje v gorah, varovanje gorske narave, strokovnost in sodelovanje, preglednost delovanja in vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev.

PZS združuje 298 društev (planinskih društev, klubov, postaj GRS) s 63.500 člani posamezniki (2023). Glede na število prebivalcev Republike Slovenije to pomeni 2,5 odstotka vsega prebivalstva. Od vseh članov PZS je več kot 20.000 mladih planincev, od predšolskih otrok do starosti 26 let. 

Planinska društva upravljajo 159 planinskih koč in zavetišč, 17 bivakov in 1 učno središče s skoraj 7400 ležišči in več kot 10.000 sedišči. Slovenske gore letno obišče okoli 1,7 milijona obiskovalcev, ki jim je na voljo mreža več kot 2.000 planinskih poti v skupni dolžini preko 10.000 kilometrov po vsej Sloveniji. Za planinske poti po vsej Sloveniji skrbijo za to usposobljeni markacisti znotraj 195 planinskih društev, v letu 2020 je bilo 820 registriranih markacistov PZS. Planinska društva vzdržujejo tudi 64 planinskih veznih poti – obhodnic (od tega 11 točkovnih, ostale so vezne). Med njimi je najstarejša planinska vezna pot v Sloveniji, in ena najstarejših tovrstnih poti na svetu: Slovenska planinska pot, ki je bila ustanovljena leta 1953. Leta 2007 je bil sprejet Zakon o planinskih poteh. Od leta 2021 imamo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju turizma.

V okviru Planinske založbe izdaja PZS planinske zemljevide in vodnike, ki pokrivajo ves gorski svet Slovenije, ter strokovno in leposlovno literaturo. Planinski vestnik, revija PZS – revija za ljubitelje gora, je najstarejša še izhajajoča revija na Slovenskem; prvič je izšla že leta 1895.

PZS je nosilka in izvajalka številnih programov strokovnega usposabljanja, po katerih usposablja mentorje planinskih skupin, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turnokolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, športne plezalce, trenerje in vaditelje športnega plezanja ter inštruktorje vseh vrst.

V PZS so vključeni svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost in tekmovalni športi, kot so športno plezanje, tekmovalno ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija. V letu 2012 smo ustanovili Slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR).

Za člane planinskih društev pri izvajanju planinskih aktivnosti (izleti, pohodi, turi, planinski tabori, planinske šole in druga izobraževanja …) skrbijo strokovni kadri, ki jih usposablja PZS. V planinskih društvih vodijo izlete v gore in skrbijo za člane registrirani vodniki PZS. Najmlajše planince v vrtcih, šolah in planinskih društvih usposabljajo mentorji planinskih skupin.

Vsem planincem, obiskovalcem gora vedno želimo srečno pot in varen korak. Vse pa opozarjamo, da se v gore in na svoje planinske poti podajajo primerno opremljeni, izbirajo naj poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, pred odhodom naj preverijo tudi vremensko (in v zimskih razmerah snežno) napoved, stanje poti in odprtost koč, odpravijo naj se dovolj zgodaj in o svojih poteh in načrtih obvestijo domače. Vedno imejmo tudi v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti – naš cilj je varno priti domov.

Na alpinističnih tečajih učijo tečajnike veščin registrirani inštruktorji alpinizma. V okviru PZS je v planinskih društvih ter v plezalnih in drugih klubih organiziranih 99 alpinističnih in športnoplezalnih odsekov.

Slovenski športni plezalci in plezalke so med najboljšimi na svetu. Urijo se na okoli 100 plezalnih stenah po vsej Sloveniji, zanje pa skrbijo trenerji in inštruktorji športnega plezanja. PZS ima od leta 2007 dalje status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa.

Komisija za varstvo gorske narave poleg skrbi za varovanje okolja in narave usposablja varuhe gorske narave, ki delujejo znotraj 12 odborov za varovanje gorske narave v okviru posameznih meddruštvenih odborov. PZS ima od leta 2007 dalje tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.

Naravno okolje je danes odprto in dostopno bolj kot kdaj prej, to pa prinaša vanj tudi mnogo negativnih posledic. Eden izmed pomembnih začetnih korakov je ozaveščanje in poglabljanje znanja o naravi, tako pri prebivalcih kot pri obiskovalcih, še posebno pri otrocih, mladostnikih in mladih.

Planinska zveza Slovenije si močno prizadeva za ustrezno ureditev omejitve vožnje z vozili v naravnem okolju. Pri tem je združila svoja prizadevanja s skupnimi prizadevanji Lovske in Ribiške zveze Slovenije ter Zveze tabornikov Slovenije.

Z akcijama Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin ter Ogenj v Alpah je združila moči s CIPRO Slovenija  in opozorila na trajnostni razvoj, pomembnost mobilnosti, ozaveščanje in ohranjanje narave.

V začetku februarja 2011 so poslanci sprejeli Zakon o prostovoljstvu, Planinska zveza Slovenije se je med prvimi vpisala v vpisnik prostovoljskih organizacij. 

Zaradi svojega programa dela na področju preventive, zagotavljanja varnosti v gorah in pomoči skupinam oseb s posebnimi potrebami ter sodelovanja z društvi srčnih in onkoloških bolnikov je PZS leta 2008 s strani Ministrstva za zdravje pridobila status humanitarne organizacije, leta 2010 pa še status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija, ustanovljena leta 1956, je februarja 2013 pridobila status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in status nacionalne mladinske organizacije.

Od leta 2010 je večina zgodovinskega in arhivskega gradiva hranjenega v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, odprtem avgusta 2010. Od junija 2012 je del knjižničnega gradiva iz knjižnice Planinske zveze Slovenije v Planinskem kotičku v Mestni knjižnici Ljubljana, Kersnikova 2, Ljubljana.

Raziskovalna skupina PZS deluje predvsem na področju vzpodbujanja študentov in drugih raziskovalcev k pripravi diplomskih ali magistrskih del ter doktorskih disertacij, vsebinsko povezanih z gorništvom, alpinizmom in širšo dejavnostjo. Od leta 2016 smo na podlagi dela Raziskovalne skupine dobili status društva v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti. 

Planinska zveza Slovenije je članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Dogovor o sodelovanju ima sklenjen še z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Slovenskim gorniškim klubom Skala, Rdečim križem Slovenije - Zvezo združenj, Združenjem gorskih vodnikov Slovenije in NATO Centrom odličnosti za gorsko bojevanje.

Dogovor o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti so sklenile Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in Kinološka zveza Slovenije.

Planinska zveza Slovenije je članica več mednarodnih športnih združenj, ki delujejo na področju planinstva, med njimi je PZS članica UIAA(Mednarodno združenje planinskih organizacij) in CAA (Združenje planinskih organizacij alpskega loka), v katerih ima svoje predstavnike v več komisijah UIAA in CAA. PZS je tudi članica Združenja planinskih organizacij Balkana (Balkan Mountaineering Union, BMU), Evropske popotniške zveze ERA, Mednarodne turnosmučarske organizacije ISMF, Mednarodne zveze za športno plezanje IFSC, Mednarodne komisije za reševanje v gorah ICAR. Je tudi članica mednarodnega Združenja za reciprociteto (planinske organizacije, podpisnice sporazuma o reciprociteti, nudijo članom teh planinskih organizacij enak popust pri prenočevanju v planinskih kočah, kot ga nudijo svojim članom). Pristopila je k Evropskemu združenju planinskih organizacij (EUMA)

 

Predstavitveni film Planinske zveze Slovenije