DOGODKI IN AKTIVNOSTI

»Vprašanje, kako so nastale gore, je že od davnega zanimalo ljudi. Mogočni vrhovi, ki se dvigajo v nebo, so bili nekoč prebivališča bogov, nato pa je človek skušal s čedalje bolj znanstvenim pristopom ugotoviti njihov izvor. Med predavanjem se bomo sprehodili skozi različne razlage od starega veka pa vse do današnjih dni. Danes imamo enotno razlago, zakaj se površina naše Zemlje spreminja v času, sicer zelo zelo počasi, a vendar. To je tektonika plošč, ki je osnova tudi za razumevanje potresov. V drugem delu predavanja pa si bomo na kratko ogledali, kako še dandanes tektonski premiki vplivajo na oblikovanje zemeljske površine in kako z njenim natančnim opazovanjem lahko razumemo, kako se plošče premikajo... tudi v našem okolju.« ( Suhadolc)
 

V popoldanskih urah 26. marca leta 1511 so se tla v Evropi tako močno stresla, da so potres čutili tudi v 750 km oddaljenih krajih. Najhuje sta bili prizadeti gosto poseljena Furlanija in današnja zahodna Slovenija. Podirali so se gradovi in naselja. Arhivski viri razkrivajo, da je bilo zaradi posledic potresa veliko smrtnih žrtev. Prevladovale so lesene hiše, ki so potres lažje prestale, zato je podatek, da naj bi potres terjal kar 12.000 žrtev, verjetno pretiran.
 

Potres sovpada s časom beneško-habsburške vojne (1508-1516) in širjenjem kuge, ki je močno zredčila prebivalstvo. Tako je le tri leta po odkritju bogate rude potres prizadel Idrijo, veliko škode pa je povzročil tudi v Škofji Loki, kjer je hudo poškodoval mestne hiše, samostan, sodnikovo hišo in kaščo ter porušil grad, ki so ga kasneje obnovili. Škodo so utrpeli tudi na Bovškem; pomembna gorska cesta čez Predel je bila zaradi velikih podorov povsem zaprta. Očividci so celo zapisali, da sta se sosednja hriba zrušila drug proti drugemu. V Tolminu pa je potres podrl grad na Kozlovem robu in patriarhov dvor.
 

Zemlja ima značilno lupinasto zgradbo z jedrom, plaščem in trdno, a tanko skorjo. Zgrajena je iz 12 večjih ter številnih manjših tektonskih plošč, ki se neprestano premikajo. Zaradi stalnega premikanja teh plošč in kamninskih blokov so potresi zelo pogosti (okoli 11 milijonov potresov na leto, od tega jih občutimo okoli 30.000). Eden največjih prelomov v južnoalpskem prostoru je Idrijski prelom, ki je nastal kot posledica napetosti, ki jih povzroča podrivanje Jadranske pod Evrazijsko ploščo. Tudi potres leta 1511 je verjetno nastal v širšem območju Idrijskega preloma in je z magnitudo 6,8 najmočnejši znani potres na območju Slovenije. V najbolj prizadetih krajih je dosegel intenziteto X. stopnje. Seizmologi s pomočjo zgodovinarjev še skušajo ugotoviti žariščno točko tega potresa.
 

Kljub številnim poskusom napovedovanja pa ostaja še vedno edini način obrambe pred potresi zgolj potresno odporna gradnja. Kadar pa do njih pride, pa je nujna učinkovita in organizirana pomoč prizadetemu prebivalstvu.

 Vabilo (825 kB)

Vabljeni!

Planinsko društvo Tolmin