DOGODKI IN AKTIVNOSTI

Odsek za varstvo narave in gorsko stražo pri planinskem društvu Ljubljana Matica vabi ljubitelje narave in vsega lepega na druženje z Dušico Kunaver, ki nam bo predstavila  ČAR RASTLIN V SLOVENSKI LJUDSKI DEDIŠČINI. Dogodek bo v petek, 13. aprila 2018 ob 17. uri v planinskem Domu v Kamniški Bistrici.

Že v davni poganski dobi so naši dedje posvečali rastline bogovom in spoznavali njihove čarodejne in zdravilne moči. Zimzelene rastline so od pradavnine predstavljale neko posebno, naravno moč, močnejšo kot zimo. Zelena rastlina sredi zime, sredi bele, ledene, otrple narave, daje upanje, da bo kmalu spet pomlad. Skodelica s kaljenim žitom na božični mizi je tisočletja staro zagotovilo poljedelcu, da je kljub temni in mrzli zimi v pšeničnem zrnu dovolj življenjske moči za skorajšnjo pomladno rast. V pomladno zelenje in v bršljan oviti zeleni Jurij je podoba pomladnega božanstva, podoba pomladne rasti, zmage pomladi nad zimo, toplote nad mrazom, pomladne svetlobe nad zimsko temo. Tudi cvetnonedeljska butara, sestavljena iz pomladnega zelenja, še danes pomeni »žegnan les«, ki prinaša v kmečko domačijo zdravje, srečo in dobro letino. Nežna mala marjetica, nabrana v kresni noči, je imela toliko moči, da je odgnala hudo uro. Bršljan je pomagal do lepega obraza, leska je kazala pot do zaklada, bezeg je dekletu priskrbel ženina, a netresk je varoval hišo, da strela ni treskala vanjo. Arnika še danes celi »ofnane« rane in bodeča neža še danes prerokuje vreme.

Ti davni čari rastlin še do danes niso izgubili svojih skrivnostnih moči . Rastline so vedno varovale človeka pred nevarnostmi ter pred zlimi bitji in uroki, ki so povzročali bolezni. Prinašale so zdravje, lepoto, srečo in blaginjo. Vera v čarodejno moč rastlin je svojstveni del zgodovine našega ljudstva. Znanje o teh starodavnih čarih je vredno ohraniti prihodnjim rodovom.

V čarodejni svet rastlin nas bo tokrat popeljala Dušica Kunaver - kulturna publicistka , profesorica angleščine in ruščine, zbirateljica slovenskega ljudskega izročila. Področja njenega dela so predavanja in knjige. Njen knjižni opus obsega približno 150 knjig. Za življenjsko delo je dobila najvišjo državno nagrado na področju šolstva.

Vabljeni na prijetno druženje v čarobno okolje Kamniških planin, kateremu bo sledil sproščen pogovor ob domačem čaju in sladkih dobrotah Doma v Kamniški Bistrici.