DOGODKI IN AKTIVNOSTI

Slovenci smo bili vedno tesno povezani z gorami. V njih so pastirji pasli živino, rudarji kopali rudo, botaniki odkrivali nove vrste, ... Občudovali so jih umetniki, opevali pesniki. Nekoliko za njimi so »turisti«, kot so se takrat imenovali, začeli namensko osvajati najvišje vrhove. Ob koncu 19. in začetku 20. stoletja je tudi v gorah potekal »narodni boj« z vladajočimi narodi v monarhiji. Danes poleg zgoraj naštetega v gorah iščemo predvsem mir in izzive.

Naša prestolnica, Ljubljana, leži v kotlini in je obdana s hribčki in hribi na katere se povzpenja vedno več ljudi. Ne tako zelo daleč pa lahko ob lepem vremenu vidimo tudi najvišje slovenske gore. Oton Župančič je med drugo svetovno vojno, ko je bila Ljubljana obdana z žico, zahajal na Rožnik in opazoval gore. To je izrazil tudi v kratki pesnitvi:

»V črno sem žalost zakopan

pa se ozrem v gorenjsko stran

in glej:

planine so visoke kakor prej.«

Jakob Aljaž, tisti ki je leta 1895 za en goldinar kupil vrh Triglava in dal nanj postaviti danes vsem poznani Aljažev stolp, je bil rojen ob Ljubljani. Natančneje v Zavrhu pod Šmarno goro. Kaj pa nas na gore, njihove osvajalce- občudovalce in zgodovino organiziranega planinstva spominja v samem centru Ljubljane?