• Izhodišče poti: Žirovnica (558 m). • Načrt poti: Žirovnica (558 m) - Valvasorjev dom pod Stolom (1181 m) - Ajdna (1046 m) - Potoki (600 m) - Žirovnica (558 m). • Zahtevnosti poti: LAHKA pot (zadnji del par jeklenic). • Višinska razlika: 623 m. • Čas hoje (okvirno): 7 ur. • Opis: Ajdna nad Potoki (1046 m) je osamljeni skalni vršac, ki kot prižnica štrli iz južnega pobočja Stola in ponuja čudovite razglede. Leta 1976 so se tu začela sistematična arheološka izkopavanja. Na terasastem platoju so odkrili ostanke starokrščanske naselbine iz 5. - 6. stoletja. Na Ajdni je bila v pozni antiki, v času po razpadu rimskega cesarstva (okrog leta 476 n. š.), naselbina, ki je kot višinska postojanka služila domačim dolinskim prebivalcem, da so se umaknili pred migracijami germanskih in slovanskih plemen. Arheološka izkopavanja potrjujejo ta dejstva. Najdeni so bili ostanki 25 zgradb, ostanki zgodnjekrščanske cerkve, ki je bila zidana po rimskem načinu (na kar je možno sklepati po polkrožnem zidu, oltarju in sedežu za škofa), ter enajst skeletnih grobov staroselcev. V grobovih so bile najdene številne drobne najdbe: posode, orodje, orožje, nakit in drugi posvetni predmeti, ki jih hrani Gorenjski muzej Kranj. Najdbe so pomemben prispevek k poznavanju življenja v obdobju pozne antike. Raziskave so pokazale, da so v tem času na Gorenjskem živeli romanizirani staroselci. Staroselsko prebivalstvo je bilo vsaj deloma fizično uničeno, preostanek pa se je postopoma stopil s slovanskim svetom. Živ in neposreden stik med njimi in Slovani dokazuje tudi spomin nanje, ki je v našem izročilu ostal ne le v ljudskih pesmih in povestih o Ajdih, belih ženah, rojenicah in sojenicah, marveč tudi v imenih krajev in rek, nekaterih znanjih v obrti in kmetijstvu, pa tudi v obliki razvalin njihovih naselbin. Ohranjena ljudska pesem o orjakinji ajdovski deklici in njenem očetu, ki sta živela na Ajdni, se konča takole: »In pravijo, da v gori Ajdni še vedno grad visok stoji, da nihče vanj ne more, orjakov pa že davno ni.« |