DOGODKI IN AKTIVNOSTI

25.6. 2011

Zbor po internem dogovoru ob 8 uri v Ljubljani na Viču (pred Grudo) ali ob 9 v Kočevju na parkirišču Lidla (na začetku Kočevja na desni strani).

Točke izleta;

1. RAJHENAVSKI PRAGOZD

Čez Šaljko vas in Željne vstopimo v Kočevski rog. Mimo jame pod Krenom do Žage. Na stari roški žagi parkiramo. Peš prehodimo pešpot čez celotni Rajhenavski pragozd do Kraljice Roga- najvišje in najdebelejše jelke na Kočevskem in po najnovejših podatkih celo največje v Sloveniji, ker je pred kratkim največja jelka na Pohorju pogorela od udarca strele. Za povratek do avtomobilov bomo najverjetneje morali prehodit isto pot nazaj (sistem gozdnih cest je kompliciran in brez garmina ali specialke ne bo šlo drugače).

Na tej točki se obdelajo teme: gozd v Sloveniji, zgodovina gozdarstva in lesarstva, ekološki pomen - funkcija gozdov, pomen varovanja gozdov, pragozd (pragozdni ostanek) in življenje v njem.

 2. PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA - GOZDNI REZERVAT

Točka ni obvezna, lahko jo izpustimo, če je ne bomo našli :=)
Gre za kraško udornico- udrl se je strop kraške jame (pred 2000 leti) in nastala je globoka kotanja obdana s strmimi skalami. Znotraj nje se pojavi drugačna mikroklima in s tem drugačni rastiščni pogoji. Zato notri uspevajo drugačne drevesne in grmovne vrste. Ohranila se je združba smrek, zelišč in mahov iz davnine. (mrazišče, toplotni in vegetacijski obrat).

 3. VRBOVEC - GOZD PO SANACIJI HUDE GRADACIJE VELIKEGA SMREKOVEGA LUBADARJA = KNAVER= OSMEROZOBI SMREKOV LUBADAR (Ips Typhographus)

 Ogled površin, ki so bile posekane zaradi napada lubadarja v letih 2003-2005. Skupno 102 ha površin na 71 žariščih, posekanih je bilo cca 50.000 m3 smrek lubadarc.
Danes so te površine umetno zasajene večinoma z listavci, vse se varuje z žično ograjo pred parkljasto divjadjo.

Tema: Varstvo gozdov (poudarek na podlubnikih ter odnosu gozd-divjad) lahko še nekaj besed o vetrolomih, snegolomih, boleznih (glive predvsem), požarih.

 4. MOZELJ - STROJNA SEČNJA V LETU 2010 (NAJBRŽ TUDI LETOS)

Mozelj se nahaja cca 5-8 km južno od Kočevja. Točka ni obvezna. Na njej pa se da pokazati princip strojne sečnje- kaj ostane za njo, spravilne poti,... Samo trasiranje in načrtovanje strojnih sečenj. Povedati nekaj prednosti in slabosti te tehnologije gozdne proizvodnje.
Na območju je tudi priljubljeno zimovališče jelenjadi, zato so pogosti sledovi poškodb drevesnega lubja, objedanja. Na območju je tudi večja žična ograja, kjer spet lahko primerjamo poškodbe od jelenjadi zunaj ograje in nepoškodovano mladovje znotraj ograje. Mladovje je že v fazi gošče ali letvenjaka in je vrsto zelo pestro. Možnost določanja drevesnih vrst.

Problem te točke je, da bo brez specialke ali garmina lahko malce nevarno za zgubljanje.

 5. KOČEVSKA REKA - NAJDEBELEJŠI OREH V SLOVENIJI, JEZERO

Oreh ima v obsegu 434cm, v višino 15 m, njegova starost pa je ocenjena na 300 - 400 let. Spada med drevesne naravne vrednote.

Jezero v Kočevski reki - Reško jezero 18 ha veliko akomulacijsko jezero na Reškem potoku. Gnezdišče orla belorepca in pomembno ekološko območje.

 6. TRAVNA GORA NAD SODRAŽICO

Do tja lahko pridemo po glavni cesti Kočevska reka- Gotenica- Grčarice-Kočevje-Ribnica-Sodražica ali pa se zapeljemo v mogočne gozdove Goteniške in Velike gore. Ter se po njih pripeljemo do Travne gore.

Na Travni gori je planinski dom. Možnost kosila-večerje. Še prej pa ogled mrhovišča za medveda LD Sodražica, lahko že po poti prek gozdov kakšen postanek ob preži, krmišču da se pove nekaj o lovstvu in divjadi.

V okolici planinskega doma pa se razloži tudi socialne funkcije gozda: rekreacijski pomen, izobraževalni, znanstveni,...

To je seveda le nek okvir, ki ga lahko prilagajamo trenutnim razmeram, počutju in vzdušju.
Obvezne teme:
- gozdovi Slovenije
- zgodovina
- pragozd
- ekološke funkcije gozda
- biodiverziteta, določanje drevesnih vrst
- varstvo gozdov pred škodljivci, ujmami
- gospodarska funkcija gozdov, strojna sečnja (lahko tudi načrtovanje, gojenje, nega)
- lovstvo, divjad, velike zveri
- socialna funkcija gozda

POT IZLETA