SPOROČILA ZA MEDIJE  

Kandidati za najuspešnejšega alpinista leta 2010 so Luka Kranjc, Luka Lindič in Andrej Grmovšek, kandidatke za najuspešnejšo alpinistko pa Anastasija Davidova, Martina Čufar, Neda Podergajs in Maja Lobnik. Kandidati za najperspektivnejšega alpinista leta 2010 so David Debeljak, Matic Obid, Tadej Krišelj in Nejc Marčič.

Na področju športnega plezanja bodo podelili priznanji za najuspešnejšo plezalko in najuspešnejšega plezalca v letu 2010 ter priznanja za vrhunske in perspektivne dosežke v letu 2010.

Program bo popestren s kratkimi filmi Tista lepa leta, Free South Africa in Uruca.

O izboru vrhunskih dosežkov v alpinizmu je načelnik Komisije za alpinizem PZS (KA PZS) Miha Habjan dejal: »Kot v preteklem letu je izbor najuspešnejših alpinistk in alpinistov opravila skupina alpinistov, ki smo jo določili na KA PZS. Izbrali smo skupino izkušenih alpinistov različnih generacij, ki poznajo razmere v svetovnem in slovenskem alpinizmu.« Skupino so poleg Toneta Škarje (Komisija za odprave v tuja gorstva PZS) in Mihe Habjana sestavljali še Tina Di Batista, Tadej Debevec, Milan Romih, Urban Golob in Peter Mežnar.
Pri zbiranju, primerjavi in izboru najkvalitetnejših alpinističnih vzponov je vedno težka odločitev, na koncu pa so izbrani najuspešnejši alpinisti dobili prepričljivo večino glasov. Pri fantih so bili vzponi dokaj izenačeni, pravi Miha Habjan, prevladali so vnovična (kot dolgoletna) premočrtna kvaliteta vzponov ter kreativnost in uspešnost na odpravah. »Pri najbolj perspektivnih so bili vzponi tudi dokaj izenačeni, pretehtala pa je visoka raven kvalitetnih vzponov. Pri dekletih so, razen z eno izjemo, kjer kvaliteta vzponov odstopa od povprečja, najboljši vzponi dokaj primerljivi,« razloži Habjan.

O dosežkih v športnem plezanju na tekmovanjih je predsednik Komisije za športno plezanje PZS Tomo Česen dejal: »V času, ko si je slovensko športno plezanje utiralo pot proti svetovnemu vrhu, smo še kako radi zabeležili vsako uvrstitev v najboljšo deseterico. Zdaj že nekaj časa tega ne delamo več in sicer iz preprostega razloga - bilo bi jih enostavno preveč. Tako večinoma beseda teče le še o zmagovalnih stopničkah in pričakovanja ter želje vseh nas so čedalje večje. S tem sicer ni nič narobe, vseeno pa ne smemo pozabiti, da je tudi rezultat v deseterici vsega spoštovanja vreden. Teh je bilo v minuli sezoni kar 46, tistih z leskom medalje pa 9. Tako se je skupno število uvrstitev na stopničke na največjih mednarodnih tekmah povzpelo na zavidljivo številko 135!«
O vrhunskih vzponih v plezališčih pa Česen pravi: »Ob številnih vrhunskih uvrstitvah je bilo v minulem letu opravljenih kar lepo število vrhunskih vzponov v plezališčih. Med njimi je treba brez dvoma izpostaviti prvi slovenski ženski vzpon na pogled (in eden redkih tovrstnih v svetu) z oceno 8b+, pod katerega se je podpisala Maja Vidmar.«

Zdenka Mihelič

(V nadaljevanju sledita oceni sezone 2010 Komisije za alpinizem PZS in Komisije za športno plezanje PZS.)

Ocena sezone 2010, Komisija za alpinizem PZS:

Leto 2010 se je začelo s sanjskimi zimskimi razmerami v mnogih stenah. Odlični vzponi so se vrstili kot po tekočem traku. Predvsem stene nad Logarsko dolino, pa tudi Špik, Bovški Gamsovec, Prisojnik, itd so zaznamovali zimo. Opravljene so bile številne prvenstvene smeri in številne težke zimske ponovitve. Preplezanih je bilo tudi nekaj težkih slapov in kombiniranih smeri. Vsekakor bi si takih sezon želeli večkrat, hkrati pa nas lanska sezona zaradi razmer ne sme razvaditi. Pohvaliti je treba posamezne alpiniste, ki še imajo nekaj raziskovalnega alpinističnega duha v sebi in odpirajo smeri v sezoni. Kar nekaj dobrih vzponov je bilo pozimi opravljenih na utečeni akciji KA, taboru za perspektivne alpiniste v Chamonixu.

Pomlad so zaznamovali predvsem vzponi v Paklenici, in tudi drugje, kjer so posamezniki opravili kar nekaj prostih ponovitev najtežjih smeri ter prvih prostih ponovitev.

Poletna sezona je bila v znamenju vrhunskih vzponov v Dolomitih (Cine, Marmolada) ter v stenah nad Chamonixom. Če so bile še pred letom ali dvema najtežje smeri rezervirane le za redke posameznike, se je v 2010 število alpinistov z najtežjimi smermi povečalo. Vsekakor spodbudno. Delček k temu je pripomogla tudi izvedba poletnega tabora v Dolomitih. Tabor je bil uspešen, odzivi so bili dobri. Tudi doma je bilo poleti preplezano kar nekaj kvalitetnih vzponov, nič pa ne posebej pretresljivega.

Leto 2010 bi lahko označili kot leto s slabim izkupičkom na odpravah. Pravzaprav so vse odprave v najvišjih gorstvih (Gašerbrum 1, Hardeol, Gaurišankar, Šiša Pangma, Trango Tower) ostale brez osvojenih glavnih ciljev. Vsem so bile skupne predvsem slabe vremenske razmere. Na lanski osrednji odpravi PZS Gašerbrum 1 je naveza preplezala prvenstveno smer na Hidden Sud (7109m), druga naveza pa poizkusila na Gašerbrumu VI in pod vrhom obrnila. Na odpravi Hardeol so opravili prvi pristop na Nital Thaur, glavni cilj pa zaradi slabih razmer opustili. Obe odpravi v Tibetu je zaznamovalo slabo vreme, na odpravi Trango glavnih ciljev niso uresničili, so pa preplezali nekaj krajših smeri.

Kot svetlo točko odprav lahko označimo odpravo v ZDA in Kanado, kjer je naveza preplezala številne težavne in zanimive smeri v različnih stenah. Prav tako svetla točka je bila še ena odprava v kanadsko divjino, v stene Cirque of Unclimbables, kjer je naveza prav tako preplezala lepo število kvalitetnih smeri.

Omeniti velja še prvenstveni vzpon naveze v južni stene Bisotoona v okviru plezalnega festivala v Iranu ter udeležbo naveze na srečanju BMC v južnem Wales, sodelovanje na lednem srečanju v Kanderstegu ter obisk Norveške. Nekaj mlajših alpinistov se je odpravilo v Južno Ameriko, natančneje v Peru, kjer pa niso posegali po odmevnejših vzponih.

Kaj bi lahko naredili, da se slovenski alpinizem vrne tja, kjer je bil in kamor spada, je težko vprašanje. Merila in standardi v vrhunskem alpinizmu so danes visoko postavljeni in le načrtno ter predano dolgoletno delo lahko pripelje do pravih rezultatov. Tu je velika vloga matičnih odsekov in komisije za alpinizem ter PZS kot krovne organizacije nasploh. V preteklih letih je bilo veliko govora o bolj sistematičnem delu z mladimi, a smo danes verjetno le korak naprej. A le korak. Današnji pristop do športne aktivnosti, med katero lahko štejemo alpinizem, zahteva profesionalnost. Profesionalnost pa terja svoje. Da se že uveljavljeni alpinisti, razen izjem, ne udeležujejo odprav, je verjetno velik razlog za manjše število kvalitetnih vzponov izven Evrope, med mlajšimi alpinisti pa je le peščica takih z vizijo in idejo, kako naprej. Gonilna sila slovenskega alpinizma so posamezniki, kar se kaže pri vzponih tako doma kot v tujini.
Za izboljšanje stanja bo potrebno kar nekaj tako osebnih odločitev kot tudi odločitev na ravni odsekov, KA in PZS.

Član Komisije za alpinizem PZS,
Matej Kladnik

Ocena sezone 2010, Komisija za športno plezanje PZS:

Statistično gledano in če upoštevamo število uvrstitev na zmagovalne stopničke največjih tekmovanj, potem je bila sezona 2010 nekoliko slabša kot smo bili vajeni zadnjih nekaj let. Brez dvoma pa jo seveda še vedno lahko ocenimo kot zelo uspešno. V času, ko si je slovensko športno plezanje utiralo pot proti svetovnemu vrhu, smo še kako radi zabeležili vsako uvrstitev v najboljšo deseterico. Zdaj že nekaj časa tega ne delamo več in sicer iz preprostega razloga - bilo bi jih enostavno preveč. Tako večinoma beseda teče le še o zmagovalnih stopničkah in pričakovanja ter želje vseh nas so čedalje večje. S tem sicer ni nič narobe, vseeno pa ne smemo pozabiti, da je tudi rezultat v deseterici vsega spoštovanja vreden. Teh je bilo v minuli sezoni kar 46, tistih z leskom medalje pa 9. Tako se je skupno število uvrstitev na stopničke na največjih mednarodnih tekmah povzpelo na zavidljivo številko 135 !

Reprezentanca je na Evropsko prvenstvo upravičeno odhajala z načrti po medalji. Domov so se vrnili s tremi in med temi je bila tudi najbolj žlahtna - naslov evropske prvakinje v kombinaciji. Tudi ostali dve srebrni v kombinaciji na nek način dokazujeta, da imamo tekmovalce, ki so odlični v obeh glavnih disciplinah - težavnosti in balvanih.

Kot vsako leto je bil izredno razburljiv tudi zaključek sezone v domačem Kranju, ki je osrednji tovrstni dogodek v državi. Pred domačo publiko je vedno najtežje nastopati, vendar je ekipa kot celota prikazala odlične predstave. Ne samo da smo imeli finaliste v obeh konkurencah, nekaj mladih talentov v ekipi je nakazalo, da znajo v prihodnje posegati zelo visoko. Po lanski zmagi je tudi tokrat Mina Markovič poskrbela, da je polna dvorana videla na zmagovalnih stopničkah domačega tekmovalca.

V skupnih seštevkih svetovnega pokala so slovenski tekmovalci osvojili dve kolajni, in sicer drugo mesto v težavnosti in tretje mesto v kombinaciji.

V mladinski konkurenci je prav minula sezona potrdila, da reprezentanca postaja čedalje močnejša kot ekipa. Še nikoli doslej namreč nismo imeli toliko dobrih končnih uvrstitev kot prav tokrat. Največji dosežek je prav gotovo naslov svetovnega mladinskega prvaka, ki ga je osvojil Jure Raztresen pri kadetih. Poleg njega je bilo v finalu še sedem tekmovalcev. V skupnem seštevku Evropske mladinske serije, ki šteje za Evropsko prvenstvo, pa smo imeli v deseterici najboljših celo 10 tekmovalcev, kar je velik moštveni uspeh.

Ob številnih vrhunskih uvrstitvah je bilo v minulem letu opravljenih kar lepo število vrhunskih vzponov v plezališčih. Med njimi je treba brez dvoma izpostaviti prvi slovenski ženski vzpon na pogled (in eden redkih tovrstnih v svetu) z oceno 8b+, pod katerega se je podpisala Maja Vidmar.

Predsednik Komisije za športno plezanje PZS,
Tomo Česen