Planinska zveza
Slovenije že več kot 30 let praznuje dan slovenskih planincev, četrto leto pa
bo pod krovom Dne slovenskih planinskih doživetij program obogatila z brezplačnim
celodnevnim dogajanjem za obiskovalce vseh generacij. Dan
slovenskih planinskih doživetij 2015 v
soboto, 13. junija 2015, na Krvavcu skupaj s partnerji pripravljajo
PZS, Planinsko društvo Kranj in RTC Krvavec. Doživetja za mlade planince vključujejo orientacijski pohod za
najmlajše, družabne in ustvarjalne delavnice ter plezanje na plezalni steni, gorski
reševalci bodo prikazali reševanje s
sedežnice, odrasli pa bodo lahko izbirali med več različno zahtevnimi
vodenimi izleti: planinskimi izleti
po Tihi dolini, na Vrh Korena in po Krvavcu v spremstvu biologov ter kolesarskimi izleti: vzponom na
Krvavec, krožno turo po Krvavcu in spustom v dolino po cesti ali zahtevni
kolesarski poti. Slovesni sprevod praporščakov bo uvod v slavnostno prireditev, na ogled bo razstava ob 120. obletnici Planinskega vestnika, najstarejše še
izhajajoče planinske revije, zvečer pa bo zaživel še letni kino s projekcijo slovenskih filmov Sfinga in Aljažev stolp –
Ta pleh ima dušo!. »Poleg rednega
programa so letošnja novost in dodana vrednost dogodka na Krvavcu stojnice, na
katerih se bodo poleg Planinske založbe PZS, Planinskega vestnika in lokalnih
planinskih društev s planinsko opremo in svetovanjem o njeni uporabi
predstavljali tudi naši partnerji Alpina, Intersport in Marmot, da bodo lahko
obiskovalci dobili informacije iz prve roke. Radio Val 202 pa bo med 10. in 13.
uro v živo prenašal dogajanje s Krvavca in poslušalce informiral o različnih
planinskih vsebinah,« je poudaril generalni sekretar PZS Matej Planko. Celoten program dogajanja na Krvavcu je objavljen v zgibanki na spletni strani PZS.

Dušan Prašnikar, Matej Planko, Miro Eržen, Robert Kralj, Igor Potočnik in Matjaž Šerkezi na novinarski konferenci PZS in GRZS pred začetkom poletne planinske sezone (foto Manca Čujež)
»V visokogorju je na določenih območjih še vedno sneg, ki
predstavlja nevarnost v primeru, da čezenj pelje planinska pot. Za varno
prečenje snežišča je potrebna zimska oprema, torej cepin in dereze, skupaj z
njimi pa tudi rokavice in čelada,«
je o trenutnih razmerah v gorskem svetu
povedal strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi. Predstavil je, kakšna oprema je potrebna za obisk
takih območij in opozoril na najpogostejše
napake in nevarnosti, na katere je treba biti pozoren, kadar se odpravljamo
v gore: »V naših gorah je še vedno največ
nesreč in poškodb, ki so posledica zdrsa zaradi neprimerne obutve in
precenjevanja lastnih sposobnosti. Vse pogosteje se ljudje v gore odpravljajo
po trenutnem navdihu in na slepo, brez predhodne celostne priprave, ki zajema
ustrezno opremo in znanje njene uporabe, psihofizično pripravo, spremljanje
vremenskih razmer ter podatke o odprtosti planinskih koč in urejenosti planinskih
poti.«

Poleti gore obišče največ planincev, ki naj dovolj pozornosti namenijo celostni pripravi na turo: ustrezni opremi, psihofizični pripravi, spremljanju
vremenskih razmer ter podatkov o odprtosti planinskih koč in urejenosti planinskih
poti. (foto Manca Čujež)
Med obvezno opremo, ki sodi v nahrbtnik vsakega obiskovalca gora ne
glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča in bivak vreča,
osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni
telefon s polno baterijo, beležka in navaden svinčnik, sveča in vžigalice v
vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko
vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Planinci naj
s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se
vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah
niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Na
zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh naj uporabljajo samovarovalni
sestav s plezalnim pasom in čelado; pomembno je, da opremo znajo uporabljati. V
poletni planinski sezoni je še
posebej pomembna zaščita pred soncem s sončno kremo in sončnimi očali.
Obiskovalci gora naj uporabljajo tudi pokrivalo in na pohodih poskrbijo za
zadostno količino brezalkoholne tekočine. Planinci naj se na pot odpravijo
dovolj zgodaj, da se izognejo poletni vročini in popoldanskim nevihtam. Pred turo naj se vsak obiskovalec gora vpraša o svoji
psihofizični pripravljenosti in primernosti izbrane poti, poskrbi za ustrezna
oblačila, ki ga bodo zaščitila pred morebitnim vetrom, mrazom in padavinami,
ter preveri vremensko napoved in odprtost planinskih koč. Pomembno si je urediti tudi zavarovanje za planinsko dejavnost. V Sloveniji visoke stroške reševanja v gorah krijeta ZZZS in država, v primeru malomarnosti pa posameznik sam. V tujini to ne velja in mora za to poskrbeti vsak sam. Stroški reševanja običajno znašajo med tri in devet tisoč evrov. Članstvo v planinski organizaciji že vključuje zavarovanje za kritje stroškov reševanja v tujini, poskrbeti je treba le za ustrezno vrsto članarine.
Ves čas je treba imeti tudi v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti – naš
cilj je varno priti domov. Več v
dodatnem gradivu Kako varneje v gore – nasveti za varnejše
obiskovanje gorskega sveta.
»Od 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov je že danes odprtih 159, preostale koče bodo
odprli do konca junija. Prihajajoči konec tedna, 13. in 14. junija, se bodo v
Julijskih Alpah odprli Dom dr. Klementa Juga v Lepeni, Gomiščkovo zavetišče na
Krnu, Koča na planini Kuhinja, Koča pri Triglavskih jezerih in Planinska koča
Merjasec na Voglu ter Kocbekov dom na Korošici v Kamniško-Savinjskih Alpah,
kjer so bile nekatere koče do zdaj odprte le ob koncu tedna, od 13. junija pa
so večinoma stalno odprte,« je s trenutno odprtostjo planinskih koč
novinarje seznanil strokovni sodelavec PZS Dušan
Prašnikar. Zatem vrata odpirajo še naslednje planinske koče: 17. junija
Koča pod Bogatinom, 19. junija Poštarski dom na Vršiču, 20. junija Pogačnikov
dom na Kriških podih in Zasavska koča na Prehodavcih, 24. junija Dom Planika
pod Triglavom, Dom Valentina Staniča pod Triglavom, Koča na Doliču in Zavetišče
pod Špičkom ter 25. junija Koča na Mangrtskem sedlu. Od bolj obiskanih koč so
že odprte Triglavski dom na Kredarici, Vodnikov dom na Velem polju, Tičarjev
dom in Erjavčeva koča na Vršiču, Planinski dom pri Krnskih jezerih in Dom na
Komni. Zaradi nedelovanja gondolske žičnice na Kanin zaprt ostaja Dom Petra
Skalarja na Kaninu. Ažurno osvežene
podatke o odprtosti planinskih koč lahko planinci preverijo na spletni strani PZS na naslovu www.pzs.si/koce.php. Prašnikar je priporočil še rezervacijo prenočišča v planinskih kočah in opozoril, naj
planinci, ki ne bodo prišli prespat v kočo, o tem pravočasno obvestijo osebje v
koči. Planinska zveza priporoča, da obiskovalci za prenočevanje v planinskih
kočah uporabljajo svojo posteljnino,
ki jo prinesejo s seboj.

Večina planinskih koč je že odprtih, preostale bodo svoja vrata odprle do konca junija. (foto Manca Čujež)
Robert Kralj,
vodja gorske enote Policije in pomočnik vodje letalske policijske enote, je
predstavil informativno preventivno zloženko Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije, ki je plod sodelovanja Planinske zveze Slovenije in
Gorske reševalne zveze Slovenije ter njunega skupnega odbora Gore in varnost ter
zajema osnovne napotke, kako ravnati v primeru nesreče in kako ravnati, da do
nesreče ne bi prišlo. »Bliža se glavna planinska
sezona in z njo tudi redno helikoptersko
dežurstvo gorskih reševalcev, zdravnikov in policistov na Brniku, ki bo junija
in septembra potekalo od petka do nedelje, julija in avgusta pa še med tednom,«
je povedal Kralj ter opisal ustrezno ravnanje planincev v primeru prihoda
helikopterja na reševalno intervencijo, kjer je najpomembneje, da poškodovanega
nikoli ne puščamo samega, sebe in poškodovanega zavarujemo pred pišem
helikopterja in padajočim kamenjem ter upoštevamo navodila reševalcev. »V
primeru nesreče vedno kličite 112 in nikamor drugam – ne domačih,
prijateljev ali koga drugega, saj s tem skrajšate odzivni čas gorskih
reševalcev,« je še opozoril. Več o helikopterskem reševanju si lahko preberete na tej povezavi.
Že prvi konec tedna
dežurstva na Brniku, 6. in 7. junija, je dežurna ekipa posredovala petkrat, je
povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik in predstavil statistiko
letošnjih intervencij: »Gorska
reševalna zveza posreduje v gorah več kot 350-krat letno, od tega je več kot
170 helikopterskih reševanj. Do danes je bilo 94 intervencij, od tega 17
iskalnih in 77 reševalnih akcij, na katerih je sodelovalo 920 gorskih
reševalcev, ki so opravili več kot 4000 ur, sezona pa se šele začenja.«

Redno helikoptersko dežurstvo gorskih
reševalcev, zdravnikov in policistov na Brniku junija in septembra
poteka od petka do nedelje, julija in avgusta pa vse dni v tednu. (foto Matjaž Šerkezi)
Poleti 120 let praznuje Aljažev stolp,
kulturni spomenik državnega pomena ter nenadomestljivi simbol slovenstva in
Slovenije, o odprtju katerega je leta 1895 pisal že Planinski vestnik,
najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ki planince prav tako že spremlja
120 let. »Zavedamo se, da Aljažev stolp
predstavlja enega najpomembnejših simbolov, ki nas Slovence najbolj povezuje,«
je izpostavil podpredsednik PZS Miro
Eržen in predstavil aktivnosti Planinske zveze Slovenije ob letošnjem
jubileju. Prav na dan 120. obletnice postavitve Aljaževega stolpa na vrhu
Triglava, 7. avgusta 2015, bo
dopoldne simbolična slovesnost pri Aljaževem stolpu ter pozno popoldne osrednja
proslava pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer bo tudi odprtje
razstav Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo! in del udeležencev slikarske kolonije Vrata 2015, predhodno pa bo na
Dovjem še maša.
Manca Čujež
Dodatne informacije: Manca Čujež, predstavnica
PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si Matjaž Šerkezi, predsednik KINFO GRZS, 041 663 446, press@grzs.si
GRADIVO ZA NOVINARJE
Dan slovenskih planinskih doživetij 2015 – program (zgibanka) (4,79 MB)
Kako varneje v gore – nasveti za varnejše obiskovanje gorskega sveta (1,42 MB)
Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije – zgibanka (1,39 MB)
Helikoptersko reševanje (72 KB)
|