Planinska
zveza Slovenije je začela izdajati serijo vodnikov po Julijskih Alpah, ki kot prava enciklopedija v malem sistematično
opisujejo vse na določenem območju, od najenostavnejših markiranih poti do
zahtevnih brezpotij in celo lažjih plezalnih smeri. Primerni so tako za
planince, ki delajo prve korake v gorski svet, kot za najbolj izkušene
stezosledce in ljubitelje brezpotij ter normalnih pristopov na osamljene špice.
Odlikujeta jih sistematičnost in prenovljena grafična podoba, upoštevajo
modernega uporabnika, dodane so GPS-koordinate vseh pomembnih točk in ilustrativne
fotografije za pomoč pri orientiranju.
Vodnik
Julijske Alpe: Skupini Mangarta
in Jalovca se osredotoča na severozahodni del Vzhodnih Julijskih Alp z
opisi najbolj znanih slovenskih vrhov, pa tudi nekaterih najbolj cenjenih
kotičkov za iskalce gorske samote. Mangartu in Jalovcu družbo delajo razgledne
Mojstrovke, grebeni Bavškega Grintavca in skalnate Ponce, v zaraščeno divjino
pozabljeni Predelski Vršiči, remšendolske gore in skupina Ciprnika, samotni
Pelci, Pihavci in skrivnostne strmine Loške stene. »V vodniku je opisanih 124 vrhov, kolikor jih je v skupini Mangarta in
Jalovca in kamor vodi več kot 200 poti, od zelo popularnih markiranih prek
tistih, ki jih je treba še poiskati, pa vse do poti druge plezalne stopnje. Za
lažje orientiranje je dodanih 21 črno-belih slik z vrisanimi potmi. Vodnik je
namenjen tako ljubiteljem priljubljenih poti kot pravim gorniškim sladokuscem,
ki v gorah iščejo samoto,« je povedal avtor Jože Drab.
Vodnik
Zahodne Julijske Alpe
Klemna Janše prinaša opise mikavnega zahodnega dela Julijcev, ki so
pretežno na italijanski strani meje, pa tako natančnega opisa nimajo niti v
italijanščini. »V vodniku so zajeti hribi,
ki so med Slovenci vedno bolj priljubljeni, poleg dobro obiskanih vrhov v
skupinah Kanina, Viša in Montaža tudi nekatera malo znana območja, prvič tako
podrobno predstavljena v slovenščini: razdrapane Naborjetske gore nad dolino
Dunje, greben Muzcev, dolgi greben Stola in Karmana, pa pozabljeni vrhovi
zahodno od Strme peči,« je vsebino osvetlila urednica Mojca Stritar Kučuk.

Matej Planko, Jože Drab, Tone Golnar in Mojca Stritar Kučuk na predstavitvi novosti Planinske založbe PZS (foto Manca Čujež)
Mnogo
ljubiteljev gora zahaja nad dolino Kamniške Bistrice, zato jih bo razveselila tretja,
dopolnjena in popravljena izdaja plezalnega vodnika Repov kot, Kamniška Bela
avtorjev Toneta Golnarja,
Silvija Morojne in Bojana Pollaka, ki je izšla po 22
letih. Stene se niso bistveno spremenile, so pa v tem času alpinisti preplezali
več kot petdeset novih smeri in mnoge zahtevne prosto ponovili. Opravljenih je
bilo tudi nekaj alpinističnih smukov po zahtevnih strmih pobočjih. »Največji napredek je v tehničnem smislu, v
vodnik smo vključili prenovljene skice, boljše fotografije in natančnejši
zemljevid. Opisanih je okrog 300 plezalnih smeri, od tega več kot 60 novih, okrog
100 vzponov v plezališčih, dodani so tudi turni smuki,« je poudaril soavtor
vodnika Tone Golnar.
Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetsko
družbo na
osnovi zadnjega stanja iz katastra planinskih poti PZS
izdala prve tri v seriji plastificiranih
planinskih zemljevidov v merilu 1 : 50.000, in sicer Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe
in Karavanke – osrednji del. Ti
zemljevidi so obstojnejši od papirnatih, pri uporabi se ne trgajo, zlaganje je
preprosto, po njih lahko pišemo in napisano tudi zbrišemo, največja prednost pa
je njihova neobčutljivost na vlago in sonce, a je zaradi rež pri zgibanju z
njimi težja orientacija z vrha, zato planinska zveza ostaja tudi pri klasičnih
papirnatih zemljevidih. »Zemljevidi PZS
so sodobno pripravljeni in jih redno posodabljamo. Naš cilj je, da bi v
naslednjih treh letih obnovili celotno paleto planinskih zemljevidov, tudi
tistih, ki so komercialno manj zanimivi oz. pokrivajo manj obiskane predele
Slovenije. Pri tem velja poudariti, da z nakupom vseh zemljevidov PZS pripomoremo
tudi k zbiranju sredstev za obnovo planinskih poti in vzdrževanje katastra
planinskih poti,« je izpostavil generalni sekretar PZS Matej Planko in za letos napovedal še izid prenovljenih zemljevidov
Grintovcev, Bohinja, Stola in Triglava v merilu 1 : 25.000. Predstavil je tudi planinski koledar za leto
2016,
ki tudi letos stavi na kakovostno fotografijo in praktičnost.
Planinska založba PZS je za letošnjo poletno
sezono pripravila težko pričakovano novost za uporabnike, na katere se je pogosto
pozabljalo. Najmlajše
obiskovalce gora bo med počitnicami razveselil Planinski zabavnik,
delovni zvezek o gorah z nalogami za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo, ki
so ga pripravile Urška Stritar, Karmen Usar, Natalija Marovt in Mojca
Stritar Kučuk, ilustracije pa je prispevala Petra Grmek. »Namenjen je otrokom od 4. do
9. leta, ki jih skozi tri težavnostne stopnje z igro, ustvarjalnostjo in
miselnimi izzivi prijazno uvaja v planinski svet,« je
povedala soavtorica Mojca Stritar Kučuk.
Raznovrstne naloge mladim planincem zabavno, a hkrati poučno približajo številna
področja planinstva – planinsko opremo, gorske rastline in živali, nevarnosti v
gorah, zgodovino, varstvo narave, planinsko organizacijo in koče ...

Mrežo NVO za rekreacijo v naravi - Vsi v naravo so predstavili Matej Planko, Damijan Lazar, Aleš Šolar in Damjan Omerzu (foto Manca Čujež)
Novosti Planinske založbe PZS so zgovorno
povabilo v naravo, kjer športne dejavnosti spodbuja tudi Mreža nevladnih organizacij
za rekreacijo v naravi – Vsi v naravo, ki je začela delovati leta
2014 v okviru projekta, sofinanciranega s strani Evropskega socialnega sklada
in Ministrstva za javno upravo RS. Partnerstvo sestavljajo Planinska zveza Slovenije, Olimpijski
komite Slovenije in Zveza za šport
invalidov Slovenije, v mrežo pa so vključene še druge organizacije. »Največ pozornosti smo v okviru dosedanjih
aktivnosti namenili sodelovanju pri oblikovanju ustrezne zakonodaje, krepitvi
športnih društev in neposredni podpori zainteresiranim društvom pri reševanju
konkretnih izzivov,« je poudaril vodja projekta Damjan Omerzu.
Generalni
sekretar PZS Matej Planko je ob
nastajajočem zakonu o potrjevanju računov osvetlil skupna prizadevanja za neobveznost davčnih blagajn za manjša
športna društva in društva v javnem interesu: »Predlagamo, da se v končni verziji zakona doda izjema, da za društva,
ki imajo status delovanja v javnem interesu in ne presežejo 20.000 evrov
letnih pridobitnih prihodkov uporaba davčnih blagajn ni obvezna. Zdi se nam, da
mora biti zakonodaja življenjska, saj se v nasprotnem primeru bojimo upada
dejavnosti društev, ki imajo številne pozitivne učinke.«
Mreža
NVO želi rekreacijo v naravi narediti
dostopnejšo tudi invalidom in drugim osebam s posebnimi potrebami. »Želimo poudariti, da invalidnost in šport
invalidov nista tabuja, ampak da je drugačnost le treba sprejeti. Dragoceno je,
da se invalidi lahko integrirajo v družbo prek športa, ki zanje predstavlja
pomemben socializacijski most,« je povedal Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije –
Paraolimpijskega komiteja.
Sodelujoči
v projektu so spoznali pomen mreženja in sodelovanja različnih organizacij. »Skupaj poskušamo zagotavljati boljše pogoje
za delovanje društev, vključevanje invalidov v šport in vplivati na zakonodajne
odločitve, saj je medsebojno sodelovanje temelj razvijanja športa prek
projekta, sofinanciranega z evropskimi sredstvi,« je novinarsko konferenco
sklenil Aleš Šolar, vodja EU-projektov
na Olimpijskem komiteju Slovenije, ki je predstavil pomen povezovanja nevladnih organizacij pri različnih projektih,
vprašanjih in dialogu z javno upravo.
Manca Čujež
Dodatne informacije: Manca Čujež, predstavnica
PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si
GRADIVO ZA NOVINARJE
Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca & Zahodne Julijske Alpe (302 kB)
Plezalni vodnik Repov kot, Kamniška Bela (160 kB)
Plastificirani planinski zemljevidi: Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke – osrednji del (511 kB)
Planinski zabavnik (619 kB)
Mreža NVO za rekreacijo v naravi - Vsi v naravo (1,6 MB)
|