Po skromni
jutranji slovesnosti na vrhu Triglava se je popoldne dogajanje preselilo v
Mojstrano in na Dovje, kjer je služboval Jakob Aljaž. Župan Občine Kranjska
Gora Jani Hrovat, predsednik
Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan
Rotovnik, predsednik Planinskega društva (PD) Dovje-Mojstrana Gregor Berce in ljubljanski nadškof Stanislav Zore so položili venca na
grob Jakoba Aljaža na dovškem pokopališču, v farni cerkvi na Dovjem pa je
nadškof tudi daroval mašo v Aljažev spomin.
Jubilej v čast klenemu 120-letniku je dosegel
vrhunec s svečano akademijo Oj, Triglav,
moj dom, ki je pred Slovenski planinski muzej v Mojstrani privabila okrog
400 občudovalcev Aljaževe stvarne in duhovne dediščine, ki je navdihovala
veličastno prireditev. »Slovenci ne samo,
da kot planinski narod po nenapisani zapovedi radi poromamo na teme Triglava,
pač pa se kot narod še posebej v zgodovinsko pomembnih, težkih trenutkih
oziramo k Triglavu, k Aljaževemu stolpu kot izvoru navdiha, poguma in moči,«
je poudaril slavnostni govornik Miro
Eržen, podpredsednika Planinske zveze Slovenije, tudi dolgoletni vodja
Slovenskega planinskega muzeja in domačin iz Mojstrane. Ozrl se je v zgodovino
in jo – kritično, kot je znal tudi Jakob Aljaž – povezal s sedanjostjo, v
kateri simbol slovenstva, od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena, še
vedno išče svoj zemljiškoknjižni prostor pod soncem in upravljavca, ki bo zanj
strokovno skrbel. Celoten govor je
objavljen na tej povezavi.
Zbrane v preddverju doline Vrata sta nagovorila
tudi župan Občine Kranjska Gora Jani Hrovat in predsednik PZS Bojan Rotovnik. Mag. Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja
Slovenije je predstavil razstavo Aljažev
stolp – Ta pleh ima dušo!, predsednik PD Dovje-Mojstrana Gregor Berce
umetnine udeležencev slikarske kolonije Vrata
2015, kustosinja v SPM Elizabeta
Gradnik pa sveže izdano knjižico Aljažev
stolp. Poleg omenjenih razstav, ki sta se odprli ob 120. obletnici
Aljaževega stolpa, je v planinskem muzeju zaživela tudi priložnostna razstava z
originalnimi predmeti Jakoba Aljaža.
Udaren in veličasten uvod v mojstranško slavje,
ki ga je z izbrano besedo prepletla domačinka Leona Gomboc, je pripadel Pihalnemu
orkestru Jesenice-Kranjska Gora s spletom planinsko-ljudskih pesmi. Kulturni program so z
ubrano pesmijo soustvarili Oktet Bori
in Obrtniški MePZ Notranjska, Folklorna skupina Julijana iz Hrušice
je navdušila s spletom ljudskih plesov, baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž
Plahutnik pa sta s svojim globoko doživetim nastopom znova – kot že zjutraj
na Triglavu – naježila dlako poslušalcev. Tokrat tudi s premierno izvedeno
pesmijo dovškega župnika Franca Juvana,
ki jo je napisal v počastitev Aljaževega stolpa.
Franc Juvan, Stanislav Zore, dr. Bogomil Breznik, Jani Hrovat, Bojan Rotovnik, Gregor Berce, Miha Kuhar in Miro Eržen na svečani akademiji Oj, Triglav, moj dom pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani (foto Manca Čujež)
O tem, kaj jim pomeni 120.
obletnica Aljaževega stolpa, so spregovorili ...
Miro Eržen, podpredsednik
Planinske zveze Slovenije: »Ob tem
jubileju se kaže bolj ozreti na tisto sporočilo Jakoba Aljaža, ki je bilo
namenjeno planinstvu in Slovencem ob času postavitve in je še kako aktualno
danes. Srčnost, pogum, narodni ponos in predanost planinstvu so bili vodilo
Jakobu Aljažu skozi življenje, s katerim je dajal zanos in pogum članstvu
Slovenskega planinskega društva pri gradnji številnih koč, planinskih poti in
splošnem navdušenju za planinstvo, obiskovanju gora in razvoju turistke, kar se
je preneslo tudi na planinska društva, združena v Planinski zvezi Slovenije kot
naslednici Slovenskega planinskega društva.«
Jani
Hrovat, župan Občine Kranjska Gora: »120-letnica Aljaževega stolpa mi pomeni
največji praznik Občine Kranjska Gora, spomin na dovškega župnika, na
zavednost, slovenstvo, razvoj planinstva in koč v Julijskih Alpah, spomin na
planinsko poezijo in planinsko pesem, na duhovnost, povezano z gorami, in
seveda spomin na vaško življenje na Dovjem, prepleteno z likom močnega, klenega
Slovenca, duhovnika Jakoba Aljaža.«
Stanislav Zore, ljubljanski nadškof:
»Vsekakor gre za izjemno delo Jakoba
Aljaža, duhovnika in Slovenca, ki je ne le z Aljaževim stolpom, ampak z vsemi
deli pokazal daljnovidnost, pogum, nesebičnost in delavnost. S tem je
zaznamoval svoj čas in spremenil smer – naše gore je ob vse močnejšem nemškem
vplivu ohranjal slovenske. Želel je, da Triglav in druge slovenske gore
ostanejo kraj, kjer se ljudje srečujejo in povezujejo, ne pa ločujejo. To je
sporočilo tudi za današnji čas.«
Elizabeta Gradnik, kustosinja za
planinstvo v Slovenskem planinskem muzeju: »Obletnica
Aljaževega stolpa je ena od priložnosti, da se Slovenci malo ustavimo in
razmislimo o tem, kaj nam pomeni, da imamo svojo državo. Jakob Aljaž bi bil
srečen, če bi to doživel, ker je bil goreč Slovenec in rodoljub. Tudi za nas je
ta dosežek sreča, zato bi morali svojo državo bolj spoštovati.«
Miha Kuhar, namestnik
poveljnika 132. gorskega polka Slovenske vojske: »Aljažev stolp je naša tradicija in zgodovina, ki jo spoštujemo.
Slovenska vojska ima med svojimi vrednotami na prvem mestu domoljubje, simbola
česar sta Triglav in Aljažev stolp, zato je normalno, da se na tak dan
povzpnemo na Triglav. Poleg tega imamo tudi na rokavu uniforme simbol Slovenske
vojske – grb s Triglavom.«
Dr. Bogomil Breznik, v. d. direktorja
Triglavskega narodnega parka: »Jubilej
Aljaževega stolpa mi veliko pomeni, ker smo res lahko ponosni na takšnega
človeka in njegova dejanja, ponosni pa smo lahko tudi na naravo, ki nas obdaja.
Država bi se mogla manj mačehovsko obnašati do Planinske zveze Slovenije in
Triglavskega narodnega parka, da bi lahko ohranjali naravo za ljudi, ki iščejo
mir, saj so za to potrebna sredstva. Želim si čim več takšnih obletnic, da bi
stolp uspeli obnoviti, in čim manj vandalizma, ki ga zadnje časa doživlja
Aljažev stolp.«
Manca
Čujež
Dodatne informacije: Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si
|