Polemike izhajajo iz dejstva, da pristojno
ministrstvo še ni vzpostavilo evidence planinskih poti. Glavna težava je v
določilih Pravilnika o načinu prostorskega prikaza tras planinskih poti ter Uredbe
o vsebini evidence o planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja,
ki določata, da bi morali za vse poti izdelati geodetske načrte. To bi po
nekaterih ocenah za trenutni obseg planinskih poti pomenilo strošek več milijonov
evrov in več let dela, zato se PZS že leta zavzema za racionalnejšo ureditev in
poenostavitev določil.
V Sloveniji je označena mreža 1974 planinskih
poti v skupni dolžini 10.004 kilometre. Planinska zveza je na podlagi podatkov
in sodelovanja s planinskimi društvi vzpostavila prostorski prikaz planinskih
poti, ki je objavljen na http://www.planinske-poti.si/.
Da je danes na voljo v obstoječi obliki in obsegu, je zahteval deset let
prostovoljnega dela. Prikaz planinskih poti je javno objavljen na spletu ter
prikazan na zemljevidih in v vodnikih, kar je prispevek planinske organizacije k
varnejšemu obiskovanju gorskega sveta.
Planinske poti so opredeljene v 2. členu Zakona
o planinskih poteh, ki jih opredeljuje kot ozek pas zemljišča, praviloma v
gričevnatem, hribovitem in goratem svetu, namenjen za hojo, tek ali plezanje,
ki je lahko obstoječa pešpot ob javni prometni površini, poljska pot ali
ustrezna gozdna prometnica, lahko pa je tudi samostojna, praviloma največ en meter
široka, le v nujnih primerih z naravnim materialom utrjena trasa. V 6. členu
zakon nadalje določa, da se planinske poti označuje s Knafelčevo markacijo, kar
je tudi glavni razlikovalni in prepoznavni znak planinskih poti v naravi.
Prikaz planinskih poti je javno objavljen na spletu ter
prikazan na zemljevidih in v vodnikih, kar je prispevek planinske organizacije k
varnejšemu obiskovanju gorskega sveta. (foto Manca Čujež)
Sklepanje, da obstoječe planinske poti niso
legalne, ni utemeljeno. Namen sprejetja Zakona o planinskih poteh je bil med
drugim tudi ureditev in poenotenje stanja planinskih poti v naravi, ki so na
območju Slovenije že več kot stoletje. Določb zakona tako ne moremo razumeti na
način, da do vzpostavitve prostorskega prikaza s strani ministrstva, ki je ena
od faz urejanja planinskih poti, nobena planinska pot ne obstaja. Zakon je
povzel trenutno stanje v naravi in nikjer ne določa, da v primeru nepravočasne
vzpostavitve evidence poti nehajo obstajati.
Poudarjamo, da še vedno velja določilo, da po
planinskih poteh ni dovoljena vožnja s kolesom, razen kjer te potekajo po
poljskih poteh ali gozdnih prometnicah. Dopustna je tudi ureditev poti za
dvonamensko rabo, torej za hojo in kolesarjenje. Planinska zveza Slovenije ima
sprejeta merila z vidika varnosti in varstva narave, na katerih poteh je takšen
režim mogoče uvesti. Za dve poti smo na predlog skrbnika interni postopek za
ureditev dvonamenske poti že izvedli, že več kot leto pa čakamo na formalno
potrditev s strani ministrstva, pristojnega za šport.
Po podatkih študije o športnorekreativni
dejavnosti Slovencev, ki so jo na fakulteti za šport izvedli leta 2008, se s
planinstvom in gorništvom ukvarja 15 odstotkov, torej okrog 300 tisoč
Slovencev, slovenske gore pa letno obišče več kot 1,4 milijona obiskovalcev.
Planinske poti uporabljajo vsi – ne le planinci, ampak tudi domačini, ki živijo
ob njih, izletniki, turisti in drugi obiskovalci slovenskega gorskega,
hribovitega in gričevnatega sveta, ki ga povezujejo in delajo privlačnega prav zgledno
urejene in označene planinske poti.
"V Planinski zvezi Slovenije smo močno
razočarani nad dvomi nekaterih posameznikov in medijev o obstoju planinskih
poti, ki jih planinci z obilico prostovoljnega dela in veliko mero kritja
stroškov iz lastnih sredstev vzdržujemo že več kot sto let. Planinske poti so
dejstvo, prepoznavno in vidno praktično v vseh delih Slovenije. Že kmalu po
sprejetju Zakona o planinskih poteh in podzakonskih aktov smo v planinski
organizaciji začeli opozarjati pristojne državne organe na nekatere pravne
rešitve, ki v praksi niso uresničljive. Ker smo letos končali desetletno
prostovoljno delo na prostorskem prikazu planinskih poti in uredili kataster s
podatki o skrbnikih planinskih poti, upamo, da bomo v sodelovanju s pristojnimi
državnimi organi v najkrajšem možnem času rešili preostala odprta vprašanje v
zvezi s tem zakonom. Za konec naj jasno povem, da je kolesarjenje po planinskih poteh
še vedno omejeno na prometnice in na dve planinski poti, ki smo jih uredili in
označili za dvonamensko rabo, na vseh ostalih planinskih poteh, ki potekajo po
stezah, pa je kolesarjenje prepovedano. Vsaka drugačna interpretacija pomeni
tudi prevzem odgovornosti za morebitne nesreče in za poškodovanje planinskih
poti, saj tovrstne poti niso prilagojene za kolesarje," poudarja Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze
Slovenije.
--------------------------- Dodatne
informacije: Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si
|