Po doslej znanih in dosegljivih podatkih je na avstrijski strani Pece predvidena gradnja tako imenovanega Energetskega parka Peca. Investitor in pobudnik je avstrijska firma Alpswind. Na vršnem grebenu Pece, na višini 2.000 metrov, je predvidenih šest vetrnih elektrarn - vetrnic na visokih stebrih.
Investitor Alpswind utemeljuje gradnjo elektrarn z obljubami, da bodo zagotavljale oskrbo z električno energijo za 13.000 gospodinjstev na avstrijski strani Pece in za smučarske žičnice na Peci. Investitor ima podporo v deželni politiki, gradnjo energetskega parka pa podpirajo tudi občine in župani (!) na avstrijski strani. Ker imajo te občine že zadostno oskrbo z električno energijo iz obstoječe verige HE (sistem Kelag) na Dravi, je utemeljitev investitorja zavajajoča. Očitno gre za prikrivanje glavnega namena, to je hotenje po komercialnem izkoriščanju na račun grobih posegov v najvišje gore ne glede na škodljive, celo nepopravljive posledice.
Ni nam znano, če je investitor že pridobil presojo vplivov na okolje, kar je v takih primerih predpisano tudi v avstrijski zakonodaji.
Slovenska stran Pece je vključena v območje Natura 2000, v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Peca je najpomembnejše območje zalog pitne vode za oskrbo številnih naselij na slovenski in avstrijski strani. Iz promocijskega gradiva je razvidno, da so vetrne elektrarne predvidene sredi tega strateško občutljivega vodnega območja. Velika gradbena dela, pogojena tudi z novimi dovoznimi cestami, in redno obratovanje vetrnih elektrarn, bi predstavljala stalno ogrožanje in nevarnost povzročitve nepopravljive ekološke škode za vodna zajetja pod Peco (stalna nevarnost nepredvidljivih in nekontroliranih izlitij različnih nevarnih tekočin). Občine na avstrijski strani so pri svoji podpori energetskemu parku na Peci najbrž prezrle dilemo: ali vetrne elektrarne za interese drugih ali oskrba s pitno vodo, ki bo vedno bolj dragocena in nenadomestljiva. Menimo, da je oboje na Peci in pod njo nezdružljivo.
Čeprav je gradnja energetskega parka predvidena le na avstrijski strani vršnega grebena Pece, bi njegovo delovanje škodljivo vplivalo tudi na razmere na slovenski strani. Zato Planinska zveza Slovenije odločno nasprotuje tej gradnji. Zagovarjamo stališče, da bi vsaj vrhove naših najvišjih gora, v tem primeru Pece, obvarovali pred tehnološkimi ter graditeljskimi posegi in jih ohranili v njihovi prvobitnosti.
Janez Bizjak, |
Bojan Rotovnik, |
načelnik Komisije za varstvo gorske narave PZS |
predsednik PZS
|
|