Marko Prezelj in Steve House sta se pri oglednem vzponu v zahodni steni Makaluja povzpela do 7000 m, pri poskusu pa do 6600 m ter zaradi večjega kamnitega plazu preko nameravane smeri vzpona in sneženja, slabe vremenske napovedi sestopila.
Boris Lorenčič, Luka Lindič in Rok Blagus so se povzpeli po normalki do Makalu La (7400 m), Luka Lindič in Rok Blagus sta se pri vzponu na Makalu (8463 m) vzpela v alpskem stilu po normalki do 8200 m. V celoti je bil le en cel dan res ugoden za plezanje, ostale dni so se zjutraj veselili sonca, popoldne pa čudili sneženju, spremljal jih je tudi močan veter. Marko Prezelj in Steve House sta odšla na pomoč Švicarki Joele Brupbacher, ki se je na Makalu La znašla v težavah.
Član odprave, alpinist Luka Lindič je bil ob prihodu domov utrujen od poti, odprava pa mu je bila velika izkušnja in kot take je je bil vesel, čeprav vrha niso dosegli. Višina 8200 metrov je bila njegova najvišja dosežena višina do sedaj. »Zame je to nova izkušnja, veliko sem se naučil. Tako da sem vesel, kljub temu da nisem bil na vrhu. Da sva se obrnila, je odločila pozna ura, na hribu sva bila z Rokom sama, imela sva še precej poti nazaj.« Plezali ste vsi v alpskem stilu in brez dodatnega kisika. Kaj je bilo najtežje na gori v primerjavi s tem, kar poznaš do sedaj? »Gotovo je bil na koncu, ko sva pristala na normalki, najtežji motivacijski vidik. Videli smo, kako cel sistem komercialnih odprav poteka in nam ni bil všeč. Težko se je bilo motivirati, ko smo plezali vzporedno s komercialnimi odpravami, mi v alpskem stilu, oni na fiksnih vrveh.« Se nameravaš v Himalajo še vrniti? Kaj pa na Makalu? »V Himalajo se bom zagotovo še vrnil. Mogoče tudi na Makalu, nikoli se ne ve.«
Vodja odprave Marko Prezelj je o odpravi in sami zahodni steni Makaluja povedal: »Za kakšen utemeljen in premišljen zaključek je še prekmalu. Zase lahko rečem le, da je bil narejen resen poskus v steni in da sem spoznal, da je ta stena čisto normalno preplezljiva kot večina drugih. Medtem pa sta Rok in Luka pridobila veliko izkušenj in imata dobro osnovo, da praktično splezata, kar in kjer želita. Menim, da je bila za Roka in Luko še bogatejša izkušnja, ker ni bilo vrha, in morda ne bi toliko odnesla, kot sta.« Vaju je s Stevom iz stene pregnal kamniti plaz ali tudi časovna stiska? »Časovne stiske ni bilo, ker sva načrtovala ta termin. Prvi vzpon ni bil poskus, ampak resen ogled stene, da sva videla, kakšne so razmere; povzpela sva se do 7000 metrov. Nato se je zelo otoplilo. Zahodna stena Makaluja pa je kot amfiteater, ki požira temperaturo in jo ohranja, če ni prav močnega vetra. Tako da vzrok ni bil samo kamniti plaz, le-ta je bil tisti zadnji dogodek, ki je odločil, da sva se obrnila. Snežilo je, napoved je bila slaba, vremenska slika ni bila najboljša, pihal je močan veter. V steni bi rabila tri dni dobrega vremena, bil pa je samo eden. Tudi če sedaj pogledam nazaj, vem, da sva se prav odločila.«
Pripravila Zdenka Mihelič
Novice o odpravi Makalu 2011:
Napoved prihoda Makalu 2011 domov in potek odprave po dnevih - 2. 6. 2011.
Novica 9: Makalu 2011 - novica 19. 5. 2011. Novica 8: Makalu 2011 - novica 15. 5. 2011. Novica 7: Makalu 2011 - novica 11. 5. 2011. Novica 6: Makalu 2011 - novica 6. 5. 2011. Novici 4 in 5: Makalu 2011 - novici 1. in 2. 5. 2011. Novica 3: Makalu 2011 - novica 28. 4. 2011. Novica 2: Makalu 2011 - novica 13. 4. 2011. Novica 1: Makalu 2011 - novica 12. 4. 2011.
Več o odpravi: Makalu 2011. |