V pozdravnem nagovoru je predsednik Državnega sveta RS mag. Blaž Kavčič poudaril vse večji družbeni pomen prostovoljstva, »saj predstavlja dragoceno, ustvarjalno zoperstavljanje negativnim pritiskom globalizacije na medčloveške odnose, družbene, pa tudi okoljske strukture.« Prostovoljstvo je izpostavil tudi kot enega eden temeljnih stebrov naše družbe, kajti »širi najplemenitejša stremljenja človeštva - prizadevanja za mir, svobodo, priložnost, varnost in pravičnost za vse ljudi.«
Država namerava prostovoljstvo tudi zakonsko urediti. Predsednik DS je razložil: »Zakaj torej zakon? Menimo, da je v obdobju krize in številnih problemov, ko družbena klima ni najbolje naklonjena prostovoljnemu delu, prostovoljstvo potrebno spodbuditi s še večjo pozornostjo. S sistemskim pristopom bo, po našem mnenju, mogoče bolj usmerjeno delo, posebno pozornost pa bo mogoče nameniti tudi projektom, ki bodo v še večji meri kot doslej vključevale mlade prostovoljce in tudi projektom, ki so namenjeni mladim.«
Svoje pozdravne besede sta prisotnim, posebej pa še nagrajenim prostovoljcem in ambasadorjem evropskega leta prostovoljstva 2011, poslala tudi predsednik države dr. Danilo Türk in predsednik Državnega zbora RS dr. Pavel Gantar.
Prireditev so glasbeno obogatili mladi glasbeniki prostovoljci, pevca Martina Šraj in Darko Nikolovski ter pianist Simon Skalar.
Plakete Državnega sveta, ki sta jih podeljevala mag. Blaž Kavčič in predsednik Zveze društvenih organizacij Slovenije Janez Matoh, so prejeli naslednji najzaslužnejši prostovoljci za leto 2010: dr. Janez Bešter, dr. Aleksander Doplihar, Bojan Javornik, Anton Koren, Leopold Kremžar, Jožefa Kurent, Žarko Mlekuž, Ignac Pavlin, Dušica Pleterski Rigler, Rozalija Skobe, Rožca Šonc in Branko Vasa.
Ob prejemu plakete je nagrajenka Rozalija Skobe dejala: »Zelo sem vesela, hvaležna, počaščena in ponosna. Menim, da je to tudi veliko priznanje za Planinsko zvezo Slovenije in predvsem za Komisijo za varstvo gorske narave PZS, ker smo s tem nekako vsi tisti, ki smo v zadnjih letih delali v komisiji, dokazali, da smo delali dobro in da smo na pravi poti. Novi komisiji, predvsem novemu načelniku komisije pa želim uspešno delo v naslednjih letih.«
Novi načelnik Komisije za varstvo gorske narave PZS je od letošnjega 20. novembra Janez Bizjak.
Rozalija je pohvalila tudi samo slovesnost: »Današnja slovesnost je bila izjemno lepa, menim, da bi jo morali videti tudi drugi, ne samo tisti, ki smo že prostovoljci, ker bi si prav zaradi njene kvalitete Slovenci pridobili mnogo več prostovoljcev, kot jih imamo sedaj.«
Zdenka Mihelič
----------------------------------------------------------------------------- Obrazložitev plakete za najprostovoljko 2010:
Rozalija Skobe, članica PD Krka Novo mesto, je vse svoje življenje posvetila varstvu narave, zlasti gorske, ter prostovoljstvu. V tem duhu je 36 let poučevala in vzgajala mladino na različnih osnovnih šolah. V sodelovanju s Sekretariatom za varstvo okolja in urejanje prostora pri Mestni občini Novo mesto je organizirala tudi veliko očiščevalnih akcij, predvsem na Gorjancih, v katere so bili vključeni osnovnošolci in srednješolci. V letu 1996 je sodelovala v projektu Novo mesto - zdravo mesto. Leta 1999 ji je Mestna občina Novo mesto podelila nagrado za mentorsko delo z mladimi na področju raziskovalne in inovatorske dejavnosti. Od leta 1991 do 1994 je bila predsednica iniciativnega in pozneje gradbenega odbora za sanacijo kulturnega spomenika izvira Gospodična na Gorjancih. V letu 1991 je bila Rozalija avtorica in urednica priložnostne edicije z naslovom 80 let Planinskega društva (PD) Novo mesto. Vrsto let je bila načelnica odseka za varstvo narave v PD Novo mesto in urednica glasila društva Planinski utrinki. Na osnovni šoli Center Novo mesto je bila več let mentorica pionirske organizacije, 10 let pa je vodila skupine učencev za prostovoljno delo za starejše občane pri Rdečem križu Novo mesto. Zadnjih 10 let aktivno sodeluje v Komisiji za varstvo gorske narave PZS, od tega sedem let kot načelnica komisije. Gorska stražarka je že 21 let in tudi diplomantka prvega tečaja za varstvo gorske narave (VGN). Skrbno je vodila tudi vseh osem dosedanjih usposabljanj za VGN in na njih tudi predavala. Prav tako je pobudnica in so-avtorica tega strokovnega programa s področja varstva gorske narave, za usposabljanje VGN. Pod njenim vodstvom si je KVGN pridobila ugled v planinskih društvih. Uspelo ji je povezati naravovarstveno delo v PD in Odborih za varstvo gorske narave pri MDO-jih ter KVGN pri PZS. V tem obdobju je bilo ustanovljenih več odsekov za varstvo narave v PD po vsej Sloveniji, katerih naloga je predvsem, da se vse aktivnosti v PD odvijajo naravi prijazno. V letu 1997 je PZS na osnovi njenega uspešnega dela oz. dela KVGN pridobila status društva, ki dela v javnem interesu na področju ohranjanja narave. |