Planinska zveza Slovenije že 36 let praznuje dan slovenskih planincev, sedmo leto pa bo pod krovom Dne slovenskih planinskih doživetij program obogatila z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za odrasle, mlade in najmlajše planince, turne kolesarje in druge ljubitelje narave, ki ga v soboto, 16. junija, na Rogli pripravlja skupaj s Planinskim društvom (PD) Zreče, ki letos praznuje 60 let, Občino Zreče in partnerji.
Knafelčeva markacija označuje več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti po vsej Sloveniji (foto Manca Čujež)
Na Roglo bodo planince iz vse Slovenije
pripeljale planinske poti. Obiskovalci gora se pogosto šele v megli,
temi, na uničeni poti ali ko zaidemo, zavemo pomena markacij,
usmerjevalnih tabel in urejenih poti, ki nam omogočajo varnejši in
brezskrbnejši obisk gora. Za tem pa stoji 773 registriranih markacistov PZS,
ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo
prostovoljno, za dobro vseh nas. Planinska organizacija skrbi za mrežo
planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov, kar
pomeni, da bi lahko po planinskih poteh več kot sedemkrat obkrožili
Slovenijo po državni meji. V praksi to pomeni, da planinske poti
prepredajo glavnino države, vsak markacist pa preračunano skrbi za 13
kilometrov planinskih poti, kar recimo predstavlja dvakratno dolžino
poti iz Vrat po zelo zahtevni Tominškovi poti na Triglav.
Markacisti PZS Zdravko Bodlaj, Bojan Dolmovič, Cveto Balantič in Boštjan Balantič iz PD Kamnik (foto Manca Čujež)
Po zadnjih podatkih slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, vse večji obisk gora pa pomeni tudi več dela za markaciste. "Planinske
poti je treba ves čas vzdrževati, od najbolj preprostih del, kot so
košnja, čiščenje grmovja, ki preraste pot, do načrtovanja in
najzahtevnejšega nadelavanja zelo zahtevnih planinskih poti, kjer smo
izpostavljeni padajočemu kamenju, delamo na vrvi in v plezalnem pasu in
od nas zahteva dobro poznavanje alpinistične tehnike. Vse večje število
ljudi v gorah in v letošnjem letu tudi velika količina snega, ki se je
obdržal do zdaj, hudi nalivi in neurja dnevno uničujejo planinske poti,
prav tako posamezniki, ki na obstoječi poti delajo bližnjice in s tem
odpirajo možnosti intenzivnejši eroziji. Soočamo se s pomanjkanjem
kadra, predvsem mlajših, ki bi nam priskočili na pomoč. Včasih imam
občutek, da je veliko več tistih, ki po forumih kritizirajo, kakšne so
planinske poti v Sloveniji, kot pa tistih, ki bi bili pripravljeni vzeti
v roke kramp in lopato, in to samo za dobro planinsko malico," je poudaril Zdravko Bodlaj, markacist inštruktor PZS in član tehnične skupine Komisije za planinske poti PZS, ki je skupaj z markacisti PD Kamnik Cvetom in Boštjanom Balantičem in Bojanom Dolmovičem prikazal nadelavo zelo zahtevne planinske poti in markiranje.
Napenjanje jeklenice na zelo zahtevni planinski poti (foto Manca Čujež)
Markacisti so v letu 2017 urejanju planinskih poti zanesenjaško namenili skoraj 32.000 prostovoljnih ur. "V
prvi vrsti so tukaj entuziazem, dobra volja in velika srčnost vseh nas,
ki delujemo kot markacisti. S sodelavci se predvsem veliko družimo,
znotraj teh krogov nastajajo ideje, načrtovanja in se krešejo iskre.
Predvsem nam je v zadovoljstvo redka pohvala planinskih posameznikov, ki
opazijo naše delo in nas pohvalijo, veste, tisti majhen: Fantje, to ste
pa dobro 'urihtal'," je iskreno povedal Bodlaj in dodal: "Najpomembnejši
vidik pri vsem skupaj pa je, da dobro oskrbovana planinska pot pomeni
varnejši korak obiskovalcev gora in predvsem manj možnosti za gorske
nesreče ob predpostavki, da so planinci primerno obuti in predvsem, da
znajo hoditi."
Zabijanje stopnega klina na zelo zahtevni planinski poti (foto Manca Čujež)
Planinske poti za prihodnje generacije je pobuda, s
katero Planinska zveza Slovenije in akcija Očistimo naše gore letos
združujeta moči za podporo delu markacistov. Zavarovalnica
Triglav bo sofinancirala obnovo poti od parkirišča pod slapom Rinka do
Frischaufovega doma na Okrešlju in jesenski tečaj nove generacije
markacistov, v akciji Naj planinska pot pa lahko ljubitelji gora še do 30. junija izbirajo najlepšo pot med 55 predlogi planincev. Vsak obiskovalec gora lahko naredi droben prispevek za markanten vtis in s SMS-sporočilom POT5 na 1919
in donacijo 5 evrov z drobnim prispevkom soustvari markantne vtise. Vse
donacije bodo namenjene vzdrževanju planinskih poti; v letu 2017 so
bile tudi s pomočjo donacij obnovljene planinske poti na Ponce, Olševo,
Bavški Grintavec, Tursko goro, od Velega polja prek Konjskega sedla in
Hanzova pot na Prisojnik.
Kljub požrtvovalnemu delu je urejanje
planinskih poti pogosto prevelik zalogaj za markaciste, sploh ob
finančni podhranjenosti za vzdrževanje tega dela turistične
infrastrukture. "Ob
stalnem povečanem obisku planinskih poti in koč predvsem s strani
turistov in vse večji promociji Slovenije kot zelene in trajnostne
destinacije za aktivna petzvezdnična doživetja je napočil čas, da tudi
država in turistični ponudniki prispevajo del finančnih sredstev za
vzdrževanje te infrastrukture," je na neurejen sistem financiranja planinskih poti in koč opozoril podpredsednik PZS Miro Eržen. O planinarjenju na območju Korošice, kjer je lani požar uničil planinsko kočo, pa povedal: "PD
Celje Matica načrtuje zasilno ureditev zatočišča na Korošici, v katerem
bo na voljo minimalna oskrba in nekaj zasilnih ležišč. Kljub temu
obiskovalcem tega območja priporočamo, da pri načrtovanju planinskih tur
upoštevajo, da na Korošici ni normalno obratujoče koče in naj vzamejo s
sabo dovolj vode in hrane."
Matej Planko, Matjaž Šerkezi in Miro Eržen iz Planinske zveze Slovenije (foto Manca Čujež)
"Vstop v letošnje poletje zaznamujejo intenzivne
nevihte z močnimi padavinami, zato moramo spremljati vreme in se v gore podati
zgodaj. Na
določenih predelih še vedno lahko naletimo na zbit in pomrznjen sneg,
ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo - cepinom, derezami in
primerno obutvijo. Svetujemo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru
padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem,
ki ga je v letošnjem letu več predvsem zaradi obilice snega pozimi in
trenutnih nalivov, ki zrahljajo skale. Nujna je uporaba čelade, kjer
poti potekajo pod stenami," je izpostavil strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi ter opozoril, da je treba turo prilagoditi
izkušnjam in sposobnostim najšibkejšega člena, saj lahko objave v
medijih in na družabnih omrežjih neposredno in nezavedno vabijo bralce h
gibanju po težjem terenu, kar je nevarno in vzrok za številne gorske
nesreče, ki jih je letos bilo že 163, 15 posameznikov je izgubilo
življenje.
Matjaž Šerkezi med prikazom opreme, potrebne za varen obisk gora poleti (foto Manca Čujež)
V nahrbtnik vsakega obiskovalca
gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča
ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne
baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik,
sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana,
ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in
ima majhen volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila
ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro
spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič
nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Pozanimati
se je treba tudi o poti in njenem stanju. Planinske poti v Sloveniji so
odlično opremljene, so pa v naravi in izpostavljene različnim šumom,
kot so število obiskovalcev, podori, nalivi, tako da lahko ima pot, ki
je bila še včeraj varna in prehodna, naslednji trenutek popolnoma
drugačno podobo. Kakovostne in preverjene informacije o stanju na planinskih poteh in varnejšem obiskovanju gora
je najti na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše
informacije pa pri oskrbnikih planinskih koč. V primeru nesreče vedno
pokličemo številko 112.
Kakovostno
opremo je treba znati tudi pravilno uporabljati - samovarovalni sestav
za gibanje po zelo zahtevnih planinskih poteh (foto Manca Čujež)
Kakovostna oprema je danes široko dostopna, treba pa jo je znati tudi pravilno uporabljati. "Pomembno
je, da ob nakupu tehnične opreme, kot so čelada, plezalni pas,
samovarovalni komplet, vrv, cepin, vponke in drugo, preverimo, ali imajo
certifikat UIAA, ki zagotavlja, da je oprema primerna za rabo v
planinstvu, poleg tega jo je treba znati uporabljati.
Ugotavljamo, da ima vse več planincev odlično opremo, ki pa je bodisi
napačno nameščena, npr. narobe obrnjena čelada, premalo zapet plezalni
pas,
nepravilen vozel na vrvi, ali pa je ne znajo uporabiti v dani
situaciji. V tem primeru je to bolj nevarno kot biti brez
opreme in vsakomur svetujemo, da predhodno obišče kakšen tečaj ali se
pridruži planinskemu društvu, kjer bo spoznal ljudi, ki so vešči
tehnike in imajo primerne izkušnje," je povedal generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko, ki je skupaj s Šerkezijem prikazal pravilno gibanje po zelo zahtevnih planinskih poteh in uporabo samovarovalnega sestava.
Najprimernejši položaj, če nas v gorah ujame nevihta (foto Manca Čujež)
Ob muhastem vremenu je dobro vedeti, kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta. "Zaščite
pred udarom strele ni, je samo preventiva, kar pomeni, da se v gore
odpravimo dovolj zgodaj in smo popoldne, ko so poletne nevihte
najpogostejše, že na varnem v dolini ali planinski koči," je dejal Matjaž Šerkezi in razložil: "Če
nas nevihta preseneti v gorah, je nujno, da sestopimo z grebenov in
izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz
železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe
odstranimo vse kovinske predmete in jih ne odvržemo, ampak jih spravimo
na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali.
Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge
spravite v nahrbtnik in oblečete zaščitna oblačila. Biti moramo čim
nižji. Izogibamo se tudi osamelih dreves in izpostavljenih predmetov, s
telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko 'sprehodijo' blodeči
tokovi strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo
ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestop, naj bo razdalja
med nami vsaj 20 metrov."
Manca Čujež
Dodatne informacije:
Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si
GRADIVO ZA NOVINARJE
|