"Letošnje poletje zaznamujejo nevihte z močnimi padavinami, zato moramo spremljati vreme in se v gore podati zgodaj. Na določenih predelih lahko še vedno naletimo na zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo - cepinom, derezami in primerno obutvijo. Svetujemo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem, ki ga je letos več predvsem zaradi obilice snega pozimi in trenutnih nalivov, ki zrahljajo skale. Kjer poti potekajo pod stenami, je nujna uporaba čelade," svetuje strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in alpinistični
inštruktor Matjaž Šerkezi ter spomni, da je treba turo prilagoditi
izkušnjam in sposobnostim najšibkejšega udeleženca, saj lahko objave v
medijih in na družabnih omrežjih neposredno in nezavedno vabijo bralce h
gibanju po težjem terenu, kar je nevarno in vzrok za številne gorske
nesreče, ki jih je letos bilo že 244, 19 posameznikov je izgubilo
življenje.
 Da bi se izognili nevihtam, se v gore odpravimo zgodaj zjutraj, svetuje strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi. (foto Manca Čujež)
V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo
alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve
pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno
baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v
vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana z visoko
energijsko vrednostjo in dolgim rokom obstojnosti, ki je lahka in ima majhen
volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in
rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo
nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ
podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Pozanimati se je treba tudi o
poti in njenem stanju. Planinske poti v Sloveniji so odlično opremljene,
so pa v naravi in izpostavljene različnim šumom, kot so število
obiskovalcev, podori, nalivi, tako da lahko ima pot, ki je bila še
včeraj varna in prehodna, naslednji trenutek popolnoma drugačno podobo.
Kakovostne in preverjene informacije o stanju na planinskih poteh in varnejšem obiskovanju gora
je najti na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše
informacije pa pri oskrbnikih planinskih koč. V primeru nesreče vedno
pokličemo številko 112.
 Zemljevid in vodnik sta dobrodošla ne le za načrtovanje poti, ampak tudi, če zaidemo s poti oziroma se v gorah izgubimo. (foto Manca Čujež)
Mobilni telefon je uporaben za navigacijo v gorah in nepogrešljiv, če moramo poklicati na pomoč, za varnejši obisk gora pa v vsak nahrbtnik sodita kompas in planinski zemljevid, opozarja generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko: "Tudi ko elektronske naprave odpovedo, se spraznijo baterije ali po nerodnosti poškodujemo zaslon, sta dragocena pripomočka tiskani zemljevid in vodnik. Tu so informacije preverjene, za razliko od informacij na spletiščih in družbenih omrežjih, kjer je treba ohraniti distanco in imeti veliko izkušenj pri presojanju, poleg tega sta pomemben vir podatkov pri načrtovanju ture, ki je z vidika varnejšega obiskovanja gora nujna in ključna. Zato v vsak nahrbtnik sodita kompas in planinski zemljevid, pri načrtovanju ture si pomagajte s tiskanimi vodniki, podatki s spleta pa naj služijo za osvežitev razmer in trenutnega dogajanja na posameznem območju." Planinska zveza Slovenije že desetletja izdaja planinske zemljevide in vodnike slovenskih gorskih območij, ki so nazoren in verodostojen prikaz gora na papirju ter najboljši pripomoček za obiskovalce gora na terenu.
 V vsak planinski nahrbtnik sodita tiskani zemljevid in kompas, poudarja generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko. (foto Manca Čujež)
Zemljevid in kompas bosta prav tako dobrodošla, če zaidemo s poti oziroma se v gorah izgubimo. "Mobilne aplikacije, ki se jim posveča tudi aktualna številka Planinskega vestnika, so v pomoč pri načrtovanju ture, niso pa zamenjava za tiskani zemljevid in klasični kompas," poudarja tudi Matjaž Šerkezi: "Če se izgubimo, ostanimo mirni in se poskušajmo po poti, po kateri smo prišli, varno vrniti do prve znane točke, npr. znamenja, markacije ali poznanega dela poti. Če nas je ujela tema ali megla in nismo življenjsko ogroženi - življenjsko ogroženost pomenijo poškodbe, hud mraz ... in ne potreba po vodi in hrani -, poskušajmo noč preživeti na prostem oz. zasilno bivakirati, tako da oblečemo vsa oblačila, se usedemo na nahrbtnik v zavetju dreves, rušja, balvana in ohranimo pozitivno misel, nato pa z dnem rešujmo položaj. Pri tem je pomembno, da o svoji nameri obvestimo najbližje in jih s tem pomirimo. V noči in megli nikakor ne nadaljujemo poti v neznano, saj se ta v večini primerov konča z resnimi poškodbami, ki so posledica zdrsa ali padca prek stene. Če je naše življenje ogroženo oz. smo poškodovani ali pa na območju, kjer je velika možnost objektivnih nevarnosti, pokličimo številko 112. Pomembno je tudi, da varčujete z baterijo mobilnega telefona, saj bo to edina vez z gorskimi reševalci."
 Če nas nevihta ujame v gorah, čim prej sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov. (foto Manca Čujež)
Letošnje poletje ne skopari s plohami in nevihtami, zato je dobro vedeti, kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta. Zaščite pred udarom strele ni, je samo preventiva, kar pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo popoldne, ko so poletne nevihte najpogostejše, že na varnem v dolini ali planinski koči, priporoča Šerkezi in razloži: "Če nas nevihta preseneti v gorah, moramo sestopiti z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih ne odvržemo, ampak jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Izogibamo se tudi osamelih dreves in izpostavljenih predmetov, s telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko 'sprehodijo' tokovi strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestop, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov."
Srečno in varen korak!
Manca Čujež
Dodatne informacije:
Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si
-------------------
Povezano sporočilo za medije:
|
Prijava na E-novice
English language
Naveza
Društveni portal 
Prijava
O avtorjih