SPOROČILA ZA MEDIJE  

Mednarodni dan gora - priložnost za razmislek, kje smo in kam gremo z aktivnostmi v gorskem svetu | poslanica PZS

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu. Planinska zveza Slovenije vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, avtor katere je letos podpredsednik PZS Miro Eržen, danes pa je objavljena tudi v rubriki Gostujoče pero v časopisu Delo.

Mednarodni dan gora je vsako leto priložnost, da širša javnost ta dan nameni posebno pozornost pomenu, ki ga gore predstavljajo v paleti čudes narave in nam vsakodnevno lepšajo življenjsko okolje. Pa ne samo lepšajo, dajejo nam številne možnosti, da se v različnih aktivnostih, ki jih izvajamo v gorskem svetu, približamo naravi, jo izvirno in pristno doživimo in se tudi soočimo z njeno močjo. Toda pojmovanje gorskega sveta in vsega, kar se dogaja v njem, je v sodobnem svetu zaznamovano s pojmi, kot so vode, tveganje naravnih katastrof, mladi, hrana, turizem, biotska raznovrstnost in avtohtoni prebivalci. Gorski turizem predstavlja v celotnem svetovnem turizmu 15-odstotni delež in je v alpskih državah pomembna gospodarska panoga, v odročnih gorskih območjih pa edina oziroma vodilna dopolnilna dejavnost, ki poleg gorskega kmetijstva zagotavlja preživetje lokalnega prebivalstva in ohranja mlade generacije na domačijah ter s tem prispeva k ohranjanju tradicije in kulturne dediščine. Med to lahko štejemo tudi planinske koče in poti, ki so ob nastanku in gradnji pomenile tudi zaslužek lokalnim nosačem, graditeljem koč in prvim gorskim vodnikom ter omogočile širši razvoj gorništva in planinstva v vseh pojavnih oblikah in s tem tudi razcvet gorskega turizma. V 125-letni zgodovini organiziranega planinstva v okviru Slovenskega planinskega društva in njegove naslednice, Planinske zveze Slovenije, so slovenski planinci zgradili več kot 10.000 kilometrov planinskih poti, 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov, ki po zadnjih ocenah letno omogočajo 1,7 milijona obiskovalcem slovenskih gora, da te obiščejo varno in so na poti primerno oskrbljeni. Pri tem letno ustvarijo več kot 100.000 nočitev v planinskih kočah. V okviru študije, ki so jo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije opravili na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, so neposredni ekonomski učinki planinske dejavnosti z upoštevanjem multiplikativnih učinkov 34 milijonov evrov. K temu je treba dodati še posredni prispevek, ki ga planinska infrastruktura prinese k turizmu in je ocenjen na 121 milijonov evrov. Ob tem pa seveda niso upoštevani pozitivni družbeni učinki, ki se prek telesne dejavnosti odražajo v boljšem fizičnem zdravju tistih, ki se ukvarjajo s planinstvom in gorništvom, v njihovem večjem zadovoljstvu in širši vključenosti v družbo. Povečevanje deleža prebivalstva, ki živi v mestih, dnevne migracije, vedno bolj grozeče podnebne spremembe, zavedanje in želje prebivalstva o kar se da aktivnem preživljanju prostega časa so dejavniki, ki imajo močan vpliv tudi na gorski svet. Sodobna prometna infrastruktura omogoča, da so gore postale še bližje, še hitreje dostopne in njihovo dojemanje se v marsičem spreminja. Poleg njihove elementarne lepote, doživljanje katere planince polni z občudovanjem, notranjim mirom in pogosto tudi spodbudami za umetniško izražanje, alpiniste in gornike pa z radostjo uspešnega premagovanja težav po izvedenih vzponih, se ob razvoju novih športnih oblik gore vedno bolj pojavljajo kot nujno potrebna kulisa za športne dosežke in za dokazovanje individualnih sposobnosti v tekmi z drugimi ali pa kar s samim seboj. Res je, vsako obdobje prinese novosti, napačno bi bilo o njih zgolj odklonilno govoriti, še bolj napačno pa si pred tem zatiskati oči. Dejstvo pa je, da gorsko okolje še nikoli v zgodovini ni bilo izpostavljeno tolikšnim pritiskom. Povečan obseg motoriziranega prometa, nedopustna vožnja z motornimi kolesi, štirikolesniki in motornimi sanmi v naravnem okolju so dejavnosti, ki v gorskem svetu nimajo prostora in so obremenitev naravnega ekosistema in lokalnega prebivalstva. Planinske organizacije v alpskih državah se na to problematiko kritično odzivajo, pa ne samo glede popolne prepovedi tistih dejavnosti, ki so kot zgoraj naštete nesprejemljive v gorskem okolju, ampak tudi v usmerjanje razvoja tistih novih oblik športnih dejavnosti, kjer je nujno potrebno vzpostavljanje pogojev za sožitje z različnimi deležniki v tem prostoru. Na tem področju pa so planinske organizacije lahko uspešne le toliko, kolikor najdejo skupnega interesa in sodelovanja z ostalimi deležniki v gorskem turizmu. Ob zgoraj navedenih številkah se je treba zavedati, da je delovanje planinskih koč in vzdrževanje planinskih poti odvisno od množice prostovoljcev v planinskih društev, ki preprosto ne bodo več kos zahtevam, ki jih prinašajo trendi. V razvitih alpskih državah so odgovorni že zdavnaj prepoznali, da je treba ta dragoceni prispevek prostovoljnega dela podpreti z javnimi sredstvi, predvsem za ekološko opremo na visokogorskih planinskih kočah in pokrivanje vedno večjih stroškov za vzdrževanje planinskih poti zaradi vse številčnejšega obiska. Poseben izziv predstavlja hiter razvoj gorskega kolesarjenja, ki bo z vsemi možnostmi neverjetnega tehnološkega razvoja v industriji e-gorskih koles omogočil dostop v gorske predele tudi tistim skupinam turistov, ki tega zgolj z lastnimi sposobnostmi ne bi zmogli. Pri tem ta industrija uživa podporo žičničarjev (ob vedno pomembnejši poletni sezoni je to ena izmed ciljnih skupin), turističnega gospodarstva, trgovine itd. Ob žal že prisotnih konfliktih med različnimi deležniki v gorskem prostoru (pohodniki, gorskimi kolesarji) lahko pričakujemo nove. Ob tem pa so pričakovanja, da bi razmere urejali s poenoteno regulativo v celotnem alpskem prostoru, za zdaj zgolj iluzija. Če na mednarodni dan gora 2018 gledamo skozi prizmo gorskega turizma, potem je na dlani, da planinstvo in gorništvo z vso infrastrukturo (koče, poti, naravna plezališča) in dejavnostmi postaja njegov sestavni del. Res je, da se v veliki meri izvaja na plečih prostovoljstva, ampak zaradi tega je še toliko bolj dragoceno. Čas je, da pristojni to spoznajo in z njim začnejo enakopraven dialog, rezultat katerega je lahko samo pozitiven za obe strani, predvsem pa za uresničevanje sprejete strategije turističnega razvoja Slovenije. Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije