PZS: Velikonočnica in encijan - bomo občudovali le še plastične cvetove?

6. 3. 2019, ogledov: 1582

Velikonočnica in encijan - bomo občudovali le še plastične cvetove?

Velikonočnica v Boletini in na Boču se že razcveta, Clusijev svišč bo na Lovrencu zacvetel aprila. Planinska organizacija želi pri ohranjanju narave, torej tudi planinskega cvetja, delovati predvsem preventivno - z vzgojo, usposabljanjem in osveščanjem. Na zadnjih rastiščih izjemno redke in zato izredno ogrožene velikonočnice na Boču in pri Ponikvi ter na posebnem rastišču encijana na Lovrencu že desetletja izvajajo varovanje z ograjo in prostovoljci, ki obiskovalce tudi podučijo o življenju in pomenu teh posebnih cvetlic in z opozarjanjem neprevidnih ali objestnih obiskovalcev skrbijo za varnost rastlin in rastišč. Pojavljajo pa se tudi primeri načrtnega izkopavanja in ropanja rastlin, kar je kaznivo dejanje.

Prizadevanja za varstvo narave segajo že v konec 19. stoletja, v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD), predhodnika Planinske zveze Slovenije. Leta 1898 je cesar Franc Jožef prav na pobudo SPD podpisal zakon za zaščito Blagajevega volčina in planike, ki je simbol planincev in planinskih organizacij po vsem svetu, leto pozneje pa je Janez Rekar iz Mojstrane "radi ruvanja planik" šest ur preživel v zaporu. 120 let pozneje sta dve skoraj simbolni slovenski cvetlici - velikonočnica na Boču in v Boletini (pri Ponikvi) ter Clusijev svišč (encijan) na rastišču Lovrenc (pri Lisci) ogroženi, velikonočnica morda celo pred izginotjem. Kljub predpisom, informativnim tablam na lokacijah, varovalni ograji in fizičnemu varovanju se zaradi neprimernega obnašanja obiskovalcev uničevanje zavarovanih rastlin, ki sta uvrščeni na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst, nadaljuje. Bomo občudovali le še plastične cvetove?

V Boletini pri Ponikvi je največje rastišče velikonočnice v Sloveniji, za njeno ohranitev se tako kot na Boču trudijo prostovoljci (foto Robert Gajšek)

Slovensko planinsko društvo je bilo pobudnik za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, leta 1954 je bila na pobudo dr. Angele Piskernik ustanovljena gorska straža, v obdobju 1998-2001 pa je Planinska zveza Slovenije (PZS) program varstva gorske narave nadgradila s programom varuh gorske narave ter z njim pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Več kot 300 varuhov gorske narave, več kot 700 gorskih stražarjev in drugi naravovarstveno angažirani planinci so povezani v Komisiji za varstvo gorske narave PZS, poslanstvo katere je - kot poudarja njen načelnik Marijan Denša - skrb za varstvo gorske narave s pomočjo vzgoje, usposabljanja in osveščanja - tako znotraj planinske organizacije kot širše, zlasti med drugimi obiskovalci gorskega sveta. "Problematika varstva narave se je z leti spreminjala, skrb za gorsko cvetje pa je stalnica v naših prizadevanjih. Gorsko cvetje je sestavni del gorske narave, pomemben del njegove biotske pestrosti in raznolikosti, zato ga moramo ohranjati. Raste v izjemno zahtevnih pogojih naših gora, zato je redko in ogroženo. V planinski zvezi želimo delovati predvsem preventivno, torej z vzgojo, usposabljanjem in osveščanjem, kar edino rodi rezultate na dolgi rok. Žal to včasih ni dovolj, tedaj je potrebna pomoč inšpekcije in policije," poudarja Jože Rovan, predsednik PZS.

velikonocnica_encijan_pzs_nk_foto_manca_cujez

Planinska organizacija želi pri ohranjanju narave, tudi velikonočnice in Clusijevega svišča, delovati predvsem preventivno - z vzgojo, usposabljanjem in osveščanjem. Na novinarski konferenci so sodelovali mag. Uršula Belaj (policija), Dušan Klenovšek (PD Lisca Sevnica), Jože Rovan (PZS), Ivan Borovnik (PD Poljčane) in Zlatko Zevnik (TOD Ponikva). (foto Manca Čujež)

Na ozemlju Slovenije je poznanih 3200 rastlinskih vrst, na Rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst pa jih je navedenih kar 727, številne med njimi so zavarovane gorske rastline. Po Uredbi o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah je "prepovedano zavestno uničenje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvsem iz narave, odvsem iz narave ali zbiranje rastlinskih vrst in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti". Da so slovenske gore raj za plenilce gorskega cvetja, je odmevalo ob primeru Angleža Toma Mitchella, podjetnega lovca na rastline, ki ga je v članku Ropanje gorskih zakladov v Planinskem vestniku opisal Dušan Klenovšek. Primer večjega plenjenja encijana so oktobra 2017 opazili na Lovrencu, in sicer 60 izkopnih mest, ki kažejo na organizirano ropanje te zavarovane rastline, kar je kaznivo dejanje. V Boletini in na Boču začenja cveteti velikonočnica, kjer imajo v času njenega cvetenja organizirana tudi dežurstva, da bi ohranili to ogroženo rastlinsko vrsto, ki jo je najti le še na štirih rastiščih v Sloveniji.

Velikonočnica z gosto dlakavim, zvončastim cvetovom vijoličaste barve sodi v rod kosmatincev in cveti zgodaj spomladi, v polnem razcvetu je običajno v času velike noči, letos že nekoliko prej. "Rastišče v Boletini pri Ponikvi v občini Šentjur je veliko 1,7 hektarja in največje od štirih danes znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji. Domačini so velikonočnico občudovali že pred zaščito v sredini devetdesetih let, a takratni lastniki zemljišča niso imeli veliko posluha za zaščito rastline, kar se je začelo celovito urejati leta 2006, ko je občina odkupila celotno zemljišče rastišča in prek razpisa oddala koncesijo urejanja, vzdrževanja in informiranja TOD Ponikva. Število velikonočnic se giblje med 800 in 1.700 primerki. Prostovoljci postavimo zaščitno vrvično ograjo in jo po cvetenju tudi odstranimo, postavimo in kasneje odstranimo informacijski kiosk za dežurstvo ter vodimo, informiramo in pazimo na dogajanje na rastišču ob sobotah in nedeljah, ob najavi tudi vodimo skupine obiskovalcev med tednom. Ogled je možen do vrvične ograje, ki ločuje oz. ščiti travniški del z rožami. Na enem delu pa je pot speljana tako, da omogoča bližnje srečanje obiskovalcev z velikonočnico in s tem tudi fotografiranje," razloži Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva, člani katerega poleti rastišče tudi pokosijo in odstranijo slamnato travo, jeseni pa še del grmovja, da ob robovih ne prihaja do zaraščanja travne površine. Nad informacijskimi tablami tako na Ponikvi kot Boču bdi Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.

Velikonočnica na Boču, ki jo danes najbolj ogrožajo obiskovalci s fotoaparati na pametnih telefonih in psi, ki pomendrajo cvetove in jih tudi jedo (foto Ivan Borovnik)

Na Boču se velikonočnica pojavlja na treh rastiščih, zaščitenih od leta 1991, in sicer so to Bočka ravan (planinski dom, 660 m), Galke (550 m) in Ljubično (330 m), nekdaj je bilo videti okrog tisoč cvetov, v zadnjem desetletju pa je na vseh treh rastiščih okrog 300 cvetov, opiše Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane, kjer si že desetletja prizadevajo za ohranitev te zavarovane rastline. "Pred 30 leti smo postavili lesene ograje in jih redno vzdržujemo. Varovanje traja vsako leto do 20 dni, pri njem sodeluje skupina 40 prostovoljcev - gorskih stražarjev, varuhov gorske narave ter planincev našega in okoliških planinskih društev. Na rastišču imamo oglasne in opozorilne table, v lokalnem tedniku objavljamo opozorila in naše aktivnosti za ohranitev velikonočnice. Varuhi tudi obveščajo o ogroženosti in kakšno škodo povzročajo nevestni pristopi na rastišče velikonočnice," pove Borovnik in nadaljuje, da se je pred 20 leti pojavilo veliko izkopavanj celih rastlin, skupaj s koreniko in zemljo, z rastišča so plenili tudi semena, kar je danes redko, pojavljajo pa se druge težave: "Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, med njimi klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Rastlini škodijo mile zime z manj snega, znižalo se je tudi število opraševalcev. Z umetnim zasajanjem so ugotovili, da je uspešno le v 10 odstotkih. Današnji problem na rastišču so ljudje - obiskovalci, ne pa planinci. Zadnja leta obišče Boč in rastišče v času cvetenja do 3000 obiskovalcev. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče in pohodijo, odlomijo majhne popke cvetov. Drugi problem pa so živali - psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice." Cvet velikonočnice, ki je brez vonja in grenkega okusa, vsebuje strup anemonin, ki hromi osrednje živčevje.

clusijev_svisc_lovrenc_foto_dusan_klenovsek

Izkopavanje, opuščanje košnje, gnojenje, paša na travnikih, nabiranje korenik in presajanje so razlogi, da se je Clusijev svišč na rastiščih zunaj visokogorja ohranil le na nekaj lokacijah, tudi na Lovrencu in Velikem Kozju (foto Dušan Klenovšek)

Clusijev svišč, poljudno imenovan tudi encijan, je skupaj s planiko, avrikljem in slečem ena od simbolnih rastlin visokogorja, na Lovrencu (711 m) (pri Lisci) in sosednjem Velikem Kozju (993 m) pa uspeva na nižji nadmorski višini in s svojo kraljevsko modrino vabi v Posavsko hribovje. "Izkopavanje, predvsem pa opuščanje košnje, gnojenje in paša na travnikih so razlogi, da se je ohranil le na par lokacijah. Za ohranitev na najbolj znani lokaciji okoli cerkve sv. Lovrenca so zaslužni predvsem planinci," pravi Dušan Klenovšek, varuh gorske narave Planinskega društva Lisca Sevnica. Rastišče Clusijevega svišča na Lovrencu je botanični naravni spomenik, planinci so postavili informativne table in leseno ograjo, ker so primerki encijana še vedno izginjali, so v času cvetenja uvedli še fizično varovanje ter leta 2017 tudi razstavo o naravi tega območja. Vse aktivnosti poleg prostovoljnih gorskih stražarjev in varuhov gorske narave izvajajo še zaposleni v Javnem zavodu Kozjanski park. "A zakonodaja, informativne table, plot, medijske objave, osveščanje obiskovalcev in čuvaji žal ne preprečijo plenjenja v celoti. Encijan še vedno izginja! Poleg uporabe korenik za pripravo alkoholne pijače je zdaj obsežnejše presajanje za domače skalnjake in grobove. A za pripravo pijače se praviloma uporablja korenike rumeno cvetočega encijana - košutnika. Tudi presajanje se ne obnese - Clusijev svišč v letu dni žalostno propade. Encijan, ki ga opazimo na grobovih in v skalnjakih je 'našemu encijanu' zelo podoben Kochov svišč. Vsako leto je po cvetenju opaziti izkopne luknje. Posledice enega najhujših tovrstnih ekoterorističnih dejanj so opazili domačini Goriškovi oktobra 2017, in sicer 60 izkopnih mest. Izkop je bil narejen na način, da je bilo posledice težko opaziti. Pohvaliti velja hitro odzivnost policije, ki pa žal storilcev (še) ni našla," dodaja Klenovšek, tudi strokovni svetovalec Komisije za varstvo gorske narave PZS.

plenjenje_encijana_lovrenc_foto_dusan_klenovsek

Organizirano, profesionalno izpeljano izkopavanje in ropanje encijana na Lovrencu oktobra 2017 (foto Dušan Klenovšek)

Policija v povezavi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava kaznivo dejanje 'Nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami', če gre za poškodovanje ali uničenje območja, ki je razglašeno za zavarovano območje ali habitat določene zavarovane vrste rastlin, pa kaznivo dejanje 'Poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote'. Za storilce teh dejanj je zagrožena kazen do tri, pet ali celo osem let zapora, razloži mag. Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Uprave kriminalistične policije GPU. Primere policija največkrat začne na podlagi prijav posameznikov in društev in jih obravnava skladno z zakonodajo (ZKP in KZ-1). "Ob tem bi pozvali vse posameznike in društva, da v primeru prijav policijskim enotam posredujejo konkretne podatke, ki jih lahko v nadaljevanju tudi podkrepijo. Policija pa bo podatke preverila in v nadaljevanju ukrepala na podlagi zakonskih določil in stroke," poziva Belajeva.

GRADIVO ZA NOVINARJE