PZS: V dolini poletje, v gorah je še zima - skrbno izberite cilj, opremo in preverite razmere

11. 6. 2019, ogledov: 926

V dolini poletje, v gorah je še zima - skrbno izberite cilj, opremo in preverite razmere

Čeprav je v dolini že pravo poletje, so v visokogorju razmere še vedno zimske, zato je treba pred obiskom gora dvakrat premisliti o izbiri cilja, preveriti razmere, se skrbno pripraviti na turo in izbrati primerno opremo. Nižje ležeči cilji so zato še toliko primernejši in 15. junija Planinska zveza Slovenije skupaj s planinskim društvom in občino Sevnica vabi na Dan slovenskih planinskih doživetij na Lisco, kjer so danes predstavili trenutne razmere in pasti v gorah, vsebine za varnejši obisk gora, aktivnosti PZS za pridobivanje sredstev za vzdrževanje planinskih koč in poti (Planinska srečka in sodelovanje z Očistimo naše gore) ter razvoj planinskega cilja Lisce kot turistične destinacije.

"V gorah je trenutno še vedno zima, sneg pokriva posamezne planinske poti in predvidevamo, da se bo obdržal še pozno v avgust. Sneg je trd in zbit, čez dan se zmehča, ponoči pa ponovno zmrzne. Takšne snežne zaplate je mogoče prečiti le z ustrezno opremo, to so visoki planinski čevlji, cepin in dereze, na glavo pa sodi čelada, ki je obvezna tudi povsod, kjer poti potekajo pod stenami, saj je skala po dolgi zimi krušljiva. Grožnjo za zdrs predstavlja tudi tanek led, ki se ustvari na koncu snežišča in je pomešan z blatom in peskom skoraj neviden. Ko s čevlji stopimo na ledeno zaplato, in če se pod našo težo ne zlomi, lahko zdrsnemo in se poškodujemo. Zaradi taljenja snega ob skalah oz. balvanih nastajajo robne zevi ali samo luknje, ki so zgoraj še vedno pokrite s snegom. Za planince to predstavlja nevidno past, ki se ob obremenitvi podre in pademo vanjo, pri čemer si lahko poškodujemo noge ali se udarimo v glavo," je trenutne razmere in pasti v gorah opisal strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi.

Opremo moramo pravilno uporabljati in znanje utrjevati, poudarja inštruktor planinske vzgoje Matej Planko (foto Manca Čujež)

Ob velikem številu posredovanj gorskih reševalcev pretekli konec tedna velja pred obiskom gora dvakrat premisliti o izbiri cilja in skrbno preveriti razmere. "Svetujemo, da se planinci pred odhodom na turo pri oskrbnikih planinskih koč pozanimajo o razmerah na poti in turo prilagodijo razmeram in osebnim izkušnjam. Če pridejo do zaplate snega, ki pokriva planinsko pot, in s sabo nimajo vse potrebne opreme za prečenje snežišča, naj se obrnejo. Prav tako odsvetujemo vožnjo, dričanje po snegu, saj lahko kaj hitro izgubimo nadzor nad hitrostjo in se ne moremo več ustaviti. Čeprav so temperature v dolini povsem poletne, so jutra in večeri v gorah hladni, presenetijo pa nas lahko že nevihte, ki jih spremljajo strele," je še opozoril Šerkezi.

nk_lisca_zelo_zahtevna_planinska_pot_foto_manca_cujez

Vzpon po zelo zahtevni planinski poti na Lisco (foto Manca Čujež)

Poskrbeti moramo za ustrezna oblačila, ki nas bodo zaščitila pred morebitnim vetrom, mrazom in padavinami, še pomembneje pa je, da nogam privoščimo kakovostne in uhojene planinske čevlje. Oblačila in obutev izberemo glede na letni čas, ne glede na to, kam in za koliko časa se odpravljamo v gore, pa moramo vedno imeti v nahrbtniku prvo pomoč, nekaj hrane in pijače za rezervo, zaščito pred soncem, čelno svetilko, mobilni telefon s polno baterijo, dokumente (osebno in planinsko izkaznico z urejeno članarino in zavarovanjem za planinsko dejavnost), topla oblačila ter kapo in rokavice, saj se lahko v gorskem svetu vreme zelo hitro spremeni, poleg tega pa še alu-folijo oziroma veliko črno ali bivak vrečo za zaščito pred podhladitvijo.

V dolini poletje, v gorah je še zima, zato mora biti temu primerna tudi oprema (foto Manca Čujež)

V nahrbtnik sodi tudi planinski zemljevid, pri načrtovanju izleta je dobrodošel tiskani vodnik, medtem ko naj informacije s spleta in družbenih omrežij služijo le za osvežitev aktualnih razmer na poti, je ob pravkar izdanem zemljevidu Lisca in Sevnica z okolico v merilu 1 : 30.000 poudaril Šerkezi: "Ključna je dobra priprava na turo, med katero sodi tudi načrt poti. Osebno imam v nahrbtniku vedno planinski zemljevid območja, ki ga bom obiskal, in kompas. Na telefonu pa imam naloženo aplikacijo Locus Map, ki mi služi za sprotno orientacijo glede na predhodno načrtovano turo in v kateri najdemo tudi kakovostne planinske zemljevide PZS." Turo je treba prilagoditi izkušnjam in sposobnostim najšibkejšega člena, saj lahko objave v medijih in na družbenih omrežjih neposredno in nezavedno vabijo bralce h gibanju po težjem terenu, kar je nevarno in vzrok za številne gorske nesreče, ki jih je letos bilo že 196, 16 posameznikov je izgubilo življenje. V primeru nesreče vedno pokličemo številko 112.

nk_lisca_oprema_zemljevid_foto_manca_cujez

Ključna je dobra priprava na turo, v nahrbtnik sodi tudi zemljevid, svetuje alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi (foto Manca Čujež)

Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem stanju, saj so zaradi podaljšane zime določeni deli planinskih poti lahko tudi poškodovani. Kakovostne in preverjene informacije o stanju na planinskih poteh in varnejšem obiskovanju gora je najti na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše informacije pa pri oskrbnikih planinskih koč. Nižje ležeče in koče v sredogorju so večinoma že odprte, koče v visokogorju pa se bodo zaradi snega ponekod odprle pozneje, a od 15. junija do konca meseca bodo vse odprle svoja vrata. Pred obiskom gora naj planinci preverijo odprtost planinskih koč na spletni strani PZS koce.pzs.si ali planinskega društva.

Kakšno tehnično opremo potrebujemo, je odvisno predvsem od letnega časa in zahtevnosti poti, njene pravilne uporabe pa se lahko naučimo na tečaju ali vodenih planinskih turah, nato je treba pridobljeno znanje utrjevati. V zgodnjem poletju je v visokogorju še sneg, za varno prečenje potrebujemo dereze in cepin, na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh pa samovarovalni komplet s plezalnim pasom in čelado. "Kakovostna oprema je danes široko dostopna, treba pa jo je znati tudi pravilno uporabljati. Pomembno je, da jo že doma preizkusimo in si jo nastavimo na primerno velikost. Lažje dostopne krajše poti, kot je zelo zahtevna planinska pot na Lisco, so pred odhodom v visokogorje tudi dobra priložnost za preizkus uporabe opreme in da vidimo, kako se počutimo na višini, ter tako tudi pridobimo prve izkušnje gibanja po takšni poti," je poudaril generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko, ki je skupaj s Šerkezijem prikazal pravilno gibanje po zelo zahtevnih planinskih poteh in uporabo samovarovalnega sestava, pri vzponu sta pomagala tudi vodnika PZS Rok Petančič in Franc Gričar.

nk_lisca_zelo_zahtevna_pot_foto_manca_cujez

Zelo zahtevne planinske poti, ki so del planinske infrastrukture, je treba razlikovati od ferat, športnih objektov v naravnem okolju (foto Manca Čujež)

Planko je opozoril tudi na pogosto napačno poimenovanje. Poti, kot ta, ki vodi iz Cirja na Lisco, so v planinski organizaciji klasificirane kot zelo zahtevne planinske poti, kjer hojo zamenja ali dopolnjuje plezanje, opremljene so z jeklenicami, klini in stopi, da si z njimi pomagamo pri prehodu zahtevnega območja, pomenijo povezavo izhodišča s ciljem in potekajo po naravnih prehodih. Razlikovati jih moramo od ferat, plezališč z varovanjem, ki sodijo med športne objekte v naravnem okolju in niso del planinske infrastrukture. Pri feratah je dodatno vgrajena jeklenica namenjena izključno omilitvi v primeru padca, medtem ko varovala na zelo zahtevni planinski poti pomagajo tudi pri napredovanju.

nk_lisca_planko_serkezi_foto_manca_cujez

Matej Planko in Matjaž Šerkezi, generalni sekretar in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (foto Manca Čujež)

Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, vse več je tujih obiskovalcev, saj se Slovenija promovira kot kot zelena, aktivna, zdrava turistična destinacija, kjer med aktivnostimi v naravi prednjačita planinstvo in pohodništvo. Večji obisk gora pomeni tudi večjo obremenitev za okolje in delovanje planinskih koč in več dela za markaciste. Planinske poti in koče so večinoma v domeni prostovoljnega dela planinskih društev in njihovih članov, a breme postaja preveliko, zato je planinska zveza na več področjih aktivna pri pridobivanju sredstev. "Kljub dolgoletnim prizadevanjem nam še ni uspelo zagotoviti sistemskega finančnega vira za vzdrževanje planinskih poti in koč, ostajamo prepuščeni prostovoljnemu delu in dobri volji lokalne skupnosti. Izsledki lanske študije ekonomskih in družbenih učinkov planinstva so pokazali, da so prihodki v turizmu zaradi planinske dejavnosti vsaj 120 milijonov evrov letno, a ker rezultatov razgovorov z državo še ni, smo aktivni sami. Sodelujemo z različnimi partnerji, ki so spoznali dodano vrednost planinstva in so v to pripravljeni vložiti finančna sredstva. V sodelovanju s Športno loterijo stavimo na dobro in smo izdali Planinsko srečko, del prihodkov od katere bo namenjen obnovi planinskih koč in poti, že dolgo pa uspešno sodelujemo z Zavarovalnico Triglav, ki bo pod okriljem akcije Očistimo naše gore tudi letos namenila sredstva za obnovo planinske poti, ki jo bodo v akciji naj planinska pot izglasovali planinci."

Vse večji obisk gora pomeni tudi večjo obremenitev za okolje in delovanje planinskih koč in več dela za markaciste (foto Manca Čujež)

Z nakupom Planinske srečke, ki stane en evro, tudi kupci prispevajo za obnovo planinskih poti in koč, najti pa jo je na vseh prodajnih mestih Športne loterije, na spletni strani www.e-stave.com, od 17. junija bo na voljo tudi v Planinski trgovini PZS. Markaciste in razvoj njihovega dela podpira tudi akcija Očistimo naše gore, ki sofinancira izobraževanje za markaciste in letos že drugič s PZS izbira naj planinsko pot - planinci lahko še do 25. junija glasujejo za eno izmed enajstih predlogov poti, ki so potrebne vzdrževanja, planinsko društvo zmagovalne poti pa bo prejelo sredstva v višini 3000 evrov za obnovo in vzdrževanje, potem ko so lani s PD Celje Matica obnovili pot od slapa Rinka do Frischaufovega doma na Okrešlju. Deseto sezono akcije Očistimo naše gore bo zaznamoval tudi postopen umik podajnikov s plastičnimi vrečkami, ki so bili nameščeni na številnih planinskih kočah.

Predsednik PD Lisca Sevnica Rok Petančič in župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk vabita na Lisco in Dan slovenskih planinskih doživetij (foto Manca Čujež)

Planinska zveza Slovenije že 37 let praznuje dan slovenskih planincev, osmo leto bo pod krovom Dne slovenskih planinskih doživetij program obogatila z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za odrasle, mlade in najmlajše planince, turne kolesarje in druge ljubitelje narave, ki ga v soboto, 15. junija, na Lisci pripravlja skupaj s Planinskim društvom Lisca Sevnica in MDO PD Zasavja ter ob podpori Občine Sevnica in KŠTM Sevnica. "Planinsko društvo Lisca Sevnica, z dolgo tradicijo delovanja od leta 1905, letos na Lisci gosti Dan slovenskih planinskih doživetij že tretjič; pod nazivom dan slovenskih planincev sta srečanji potekali že leta 1981 in 2002," je dejal predsednik PD Lisca Sevnica Rok Petančič in s pestrim programom povabil na Lisco planinskih doživetij: "Lisca je naravni in turistični biser Sevnice in Posavja ter na 947 metrih višine izjemna lokacija za oddih in občutenje neokrnjene narave. Zaradi svoje dostopnosti, urejenosti in bogate vsebine je zelo priljubljena med okoliškimi prebivalci in tudi turističnimi gosti iz bližnje in širše okolice. S sredogorskim podnebjem, naravnimi danostmi in čudovitim razgledom očara in privablja številne planince in plezalce, pohodnike, kolesarje, jadralne padalce, jahače in ljubitelje narave. Se vidimo 15. junija na Lisci!"

Lisca je vse bolj priljubljen planinski in turistični cilj (foto Manca Čujež)

"Aktiven in zdrav življenjski slog od vsakega posameznika terja, da svoje prostočasne aktivnosti čim bolj poveže s svojim delavnikom. Lisca tako postaja pomemben prostor za udejanjanje planinskih in ostalih doživetij v naravi. Kot eden izmed najprepoznavnejših vrhov Posavja z dolgoletno planinsko, turistično in športno tradicijo svojo celovito ponudbo izboljšuje in prilagaja potrebam trenutnega časa, kar je v veselje številnim obiskovalcem," je v Tončkovem domu na Lisci izpostavil župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk in dodal: "Občina Sevnica je kot lastnica osrednjega objekta, Tončkovega doma, tudi v zadnjih letih z vlaganji omogočila pomembne izboljšave. V sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi za razvoj Lisce je bila vzpostavljena zavarovana plezalna pot, naravoslovne učne poti, urejeni notranji prostori, zunanje površine in še bi lahko naštevali. Tako se z razvojno naravnanimi aktivnostmi viša kakovost preživljanja časa na tej osrednji turistično-rekreativni točki."

Manca Čujež

Dodatne informacije:
Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si

GRADIVO ZA NOVINARJE

Kako varneje v gore poleti