SPOROČILA ZA MEDIJE  

Gregor Selak (Društvo za razvoj plezalne kulture) se je na svetovnem prvenstvu v paraplezanju, ki je bilo 16. in 17. julija v Franciji, zlahka uvrstil v finale, saj si je v kvalifikacijah delil prvo mesto, v najpomembnejši smeri pa padel na delikatnem gibu malo pod vrhom, tako da se že tretjič zapored s svetovnega prvenstva vrača z bronom, ki ga je v kategoriji omejitve gibanja RP3 osvojil že lani v Innsbrucku in leta 2016 v Parizu. "Kvalifikacije sem dobro odplezal, za finale pa smo vedeli, da bo odločala hitrost in sem na vrhu pač naredil napako. Medalja je v redu, moram pa reči, da sem želel in pričakoval tudi kaj več. Sem malo razočaran," je vtise strnil 30-letni Škofjeločan, nekdanji član mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki so mu leta 2014 diagnosticirali multiplo sklerozo, od leta 2016 pa športno pot uspešno nadaljuje kot paraplezalec. Selak je za uvod v sezono konec junija že zmagal na mastersu v Imstu, v Brianconu pa moral premoč priznati domačinoma, trikratnemu svetovnemu prvaku Romainu Pagnouxu in drugouvrščenemu Mathieuju Besnardu.

Gluho-slepa plezalka Tanja Glušič (AK Ravne) z Aspergerjevim sindromom, vrsto avtistične motnje, je kvalifikacije končala na petem mestu med desetimi tekmovalkami, za četrto mesto in napredovanje v finale pa ji je zmanjkalo le pol giba. "Prvo smer sem odplezala malo v krču in mi je za finale zmanjkal en plus. Druga smer pa je bila na žalost prelahka za to raven in se ni več dalo popraviti uvrstitve, ker smo vse boljše plezalke splezale do vrha. Seveda sem žalostna, sploh ker sem bila letos dobro pripravljena," je dejala Glušičeva, ki je nastopila v kategoriji omejitve vida B2, kjer je slavila Britanka Abigail Robinson, tekmovalka z daleč najboljšim vidom v tej kategoriji. 23-letna Prevaljčanka, slovenska športnica leta 2018 med invalidi, je leta 2014 na svetovnem prvenstvu v Gijónu - takrat še pod maminim vodstvom - osvojila srebrno medaljo, prvo slovensko paraplezalno za Slovenijo, na svetovnem prvenstvu lani v Innsbrucku pa si pod vodstvom trenerja Jurija Ravnika priplezala bron. Letošnjo sezono je prav tako začela z bronastim odličjem na paraplezalnem mastersu v Imstu.

Hladen tuš je na svojem prvem svetovnem prvenstvu doživel tudi Matej Arh (AO PD Kranj), nekdaj perspektiven alpinist, ki ima po nesreči v zaledenelem slapu leta 2017 paraparezo, delno prekinitev hrbtenjače. Od popka navzdol uporablja le 30 odstotkov mišic, delno lahko premika noge, ne more pa uporabljati bokov, gležnjev, zadnjice in večine mišic. Po kratkem medicinskem pregledu so ga v zadnjem trenutku prestavili v zahtevnejšo kategorijo omejitve gibanja RP2, čeprav že dve sezoni tekmuje v RP1, na odločitev pa se ni bilo mogoče pritožiti, ker so jo zdravniki sporočili šele zvečer, ko so že odšli. Vseeno je v neprimerno težji kategoriji, kjer je zmagal Iranec Behnam Khalaji, plezal dobro in bil deseti od 16 tekmovalcev. "Bil sem šokiran, ko so me na kratkem zdravniškem pregledu postavili v višjo kategorijo. Vseeno sem poskusil odplezati najbolje in s plezanjem sem tudi zadovoljen. Uvrstitve pa ne bi komentiral," je povedal 25-letnik iz Preddvora, ki je za uvod v sezono v svoji kategoriji v Imstu stopil na drugo stopničko.

"Težko je komentirati takšno prvenstvo, kot bi se vse malo zarotilo proti nam. Trdo smo trenirali pol leta in veliko raje bi videl malo bolje organizirano in pošteno tekmovanje. Grega in Tanja sta resda odločala sama o sebi, ampak finale za RP3 je bil dobesedno hitrostna tekma, kjer je bilo za zlato treba plezati pod dvema minutama, potem pa pride tudi do napake. Ženske kvalifikacije B2 so bile prav tako manjša farsa, saj je o finalu realno odločala le ena smer, kjer se je Tanji žal pripetila napaka in je za las zgrešila uvrstitev naprej. Ampak po drugi strani je to tekma in imaš kdaj tudi smolo. Sem pa bil navdušen nad plezanjem Mateja Arha, ki so ga po enominutnem zdravniškem pregledu prestavili v višjo kategorijo kot edinega na berglah in z izrazito slabšo uporabo nog. V kvalifikacijah je ročkal po polovici smeri, ki so jih ostali plezali normalno. Lahko mu samo čestitam, da je ostal pozitiven po odločitvi, ki je niso odobravali niti njegovi sotekmovalci," je širšo sliko letošnjega svetovnega prvenstva predstavil selektor slovenske reprezentance v paraplezanju Jurij Ravnik in dodal: "Mi gremo naprej, želimo si več tekem na leto in da se paraplezanje počasi začne reformirati. Po super prvenstvu v Innsbrucku je bilo tole gotovo velik korak nazaj."

Poznavalci paraplezanja že dlje časa opozarjajo na potrebne reforme, da bi tekmovalcem omogočili enakovrednejše pogoje, na luknje v sistemu opozarja tudi Ravnik: "Kategorije so slabo definirane in več kot očitno je, da nekateri tekmovalci ne sodijo, kamor so klasificirani. Išče se luknje, uporablja ravno pravšnje izvide in poskuša srečo na manjših tekmah, da se reklasificira tekmovalce, ko so enkrat v kategoriji, ki jim je všeč in kjer z lahkoto zmagujejo, pa jih ni več mogoče prestaviti. Matej bi si, recimo, zdaj moral priskrbeti malo drugačne izvide in se pritožiti na naslednji tekmi, kjer bi lahko vse skupaj še malo odigral, denimo prišel na vozičku, toliko da ga dajo v RP1, potem je pa rešen za vse tekme za naprej. Nam se to pač zdi narobe, ampak potem imaš tekme, kjer en ali dva tekmovalca splezata finale do vrha kot za ogrevanje. Če ima sistem luknje, jih bodo nekateri izkoriščali. To je treba rešiti na ravni Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) in ne računati, da bodo tekmovalci sami pošteni. Nekaterim zlato pomeni več kot poštena tekma. Posledica pa je, da 'kraljica B2' iz Anglije, ki absolutno ne sodi v kategorijo B2, odžre mesto eni od preostalih tekmovalk, letos žal naši Tanji. Takih anomalij je veliko. Seveda se reforma ne neha tukaj, potrebujemo bolje postavljene smeri, več tekem, boljšo organizacijo in povezanost. Čisto vse ni na ramenih IFSC, se pa mora tam začeti."

Manca Ogrin

Dodatne informacije: Manca Ogrin, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si