Volaš je po prvotni oskrbi v BiH s pomočjo ITF leta 2018 dobil novo, sodobnejšo in ustreznejšo protezo ter rehabilitacijsko oskrbo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije (URI Soča). To mu je omogočilo, da je končno pripravljen na izziv, ki ga je pred leti obljubil svoji pokojni mami - osvojil bo najvišjo slovensko goro Triglav. Pri vzponu jih bodo spremljali predstavniki Planinske zveze Slovenije in Planinske zveze Bosne in Hercegovine ter ITF.
Z vzponom želijo opozoriti na problematiko, da žrtve min ostajajo še leta po konfliktih. Tudi ko se interes domače in mednarodne javnosti zmanjša in usmeri drugam, še vedno potrebujejo oskrbo in podporo pri vzpostavljanju in ohranjanju čim bolj aktivnega življenja in pri reintegraciji v družbo. Hkrati opominjajo tudi države, ki so podpisale ottawsko konvencijo o prepovedi proizvodnje in uporabe min, da ne pozabijo na dogovore in zastavljene cilje ter si še naprej aktivno prizadevajo za svet brez min.
V Bosni in Hercegovini je bilo od začetka vojne 8.358 minskih nesreč, v katerih se je ponesrečilo 14 % otrok in 7 % žensk. Več kot 75 % žensk je samohranilk zaradi visoke stopnje smrti moških med incidentom z minami. Po končani vojni je bilo 1.758 minskih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 615 oseb. Med izvajanjem humanitarnega razminiranja v BiH se je zgodilo 123 delovnih nesreč, v katerih je umrlo 74 deminerjev (pirotehnikov). V letu 2018 so v BiH poročali o treh minskih nesrečah, v katerih je bila ubita ena oseba, tri osebe pa so bile ranjene. Za podporo žrtvam min na državni ravni primanjkuje podpornih programov in pravnih okvirov, zato je preživele žrtve min težko vključiti v razne državne pomoči za invalidne osebe. Ob tem manjkajo tudi podatki o preživelih žrtvah min, ki velikokrat živijo na robu družbe in revščine. Velikost območja, kjer grozi nevarnost min v BiH, se razteza čez 1.018 km2 ali okrog 2 % velikosti države. To pomeni 1388 minsko prizadetih skupnosti, kar neposredno vpliva na varnost 545.603 prebivalcev ali 15 % celotnega prebivalstva BiH.
Načrt poti vzpona žrtev min je zastavila Planinska zveza Slovenije, in sicer bodo udeleženci vzpona pričeli iz Kovinarske koče v Krmi. Glede na fizično pripravljenost bodo prvi dan (v torek, 10. septembra) hodili od sedem do devet ur in osvojili vrh ter se vrnili in prespali v koči na Kredarici. Prihodnji dan se bodo iz Kredarice spustili nazaj na Krmo, kar bo trajalo predvidoma od tri do štiri ure. V kolikor bo prišlo do spremembe v vremenu, bodo vzpon iz Kredarice na vrh lahko opravili tudi v sredo, 11. septembra. Višinska razlika celotne poti je 1994 metrov.
Udeleženci vzpona so:
- Mirko Zečević iz Brčkega, rojen leta 1974 (amputacija desne noge pod kolenom). Do sedaj je osvojil vrhove: Kilamandžaro - Tanzanija (5895 mnv), Vinicunca - Peru (5080 mnv), Pico - Bolivija (5350 mnv), Island Peak - Nepal (6189 mnv), Grossglockner - Austrija (3798 mnv). Dela z vojnimi veterani na Balkanu z namenom pomoči ustvarjanja boljšega življenja in obeležitve smrti civilnih žrtev v BiH, Hrvaški in Srbiji.
- Dragan Janjić iz Trebinja, rojen leta 1962 (amputacija roke). Do sedaj je osvojil vrhove: Durmitor, Maglić, Orijen, Komovi, Prokletije, Olimp, Matterhorn. Je poročen in oče treh otrok in je član speleološkega društva " ZELENA BRDA " Trebinje.
- Željko Volaš iz Banjaluke, rojen leta 1971 (amputacija leve noge pod kolenom). Do sedaj je osvojil vrhove: Otomalj, Dimitor, Šiša, Kozara, Klekovača, Vitorog in se udeležil Fruškogorskega maratona. Je aktiven pri nudenju pomoči drugim žrtvam in zagovornik človekovih pravic. S planinarjenjem se ukvarja deset let, aktivno igra para badminton in je sodeloval na dveh svetovnih in evropskih prvenstvih.
- Izet Kadrić iz Bihaća, rojen leta 1958 (amputacija podlahti na obeh rokah). Je član planinskega društva Runolist.
- Rihar Skopljak iz Bihaća, rojen leta 1974 (amputacija desne noge pod kolenom). Je likovni in konceptualni umetnik. Dela v fundaciji zdravstvenega zavarovanja. Je poročen in se deset let ukvarja s planinarjenjem, večinoma je osvojil vrhove BiH.
- Ivo Marković iz Brčkega, rojen leta 1964 (brez amputacije). Do sedaj je osvojil vrhove: Triglav, Nevado Mateo, Pico Austria, Hujanapotosi, Dachstein, Elbrus, Olimp. Dela na projektih pomoči žrtvam min in projektih opozarjanja o nevarnosti min.
# # #
Mediji lahko spremljajo vzpon na Triglav pred začetkom in po koncu poti. V torek, 10. 9., med 6. in 7. uro bodo pred odhodom udeleženci dali izjave pri Planinski koči v Krmi. Ob koncu poti v sredo, 11. 9., med 15. in 16. uro pa bodo dali izjave v Planinskem muzeju v Mojstrani.
Dodatne informacije: Maja Rečnik, Moje komuniciranje, maja.recnik@mojekomuniciranje.si, telefon: 041/ 789-293
|