SPOROČILA ZA MEDIJE  

Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer) se zavedajo potrebe po harmoniji med naravo in človekom, pri čemer človek spoštuje zmožnosti narave, zato je njihov moto: manj in zato bolje. Tako na poseben način izpolnjujejo cilje Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v celotnem alpskem prostoru, projekt pa vodijo planinske zveze Avstrije, Nemčije, Južne Tirolske, Italije in Slovenije, kjer je nacionalni nosilec Planinska zveza Slovenije. Osnova trajnostnega turizma je gibanje v gorskem svetu na osnovi lastnih moči in brez velike tehnične infrastrukture, z odgovornim odnosom do narave in spoštovanjem kulturne in naravne dediščine kraja. Pogoji za vstop v mrežo Gorniške vasi so, da ima kraj manj kot 2500 prebivalcev, da je med najnižjo in najvišjo točko vsaj tisoč metrov višinske razlike ter da ni velike turistične infrastrukture in hotelskih kompleksov.

"Razvoj turizma v Alpah je v zadnjih desetletjih dosegel razsežnosti, ki že v marsičem presegajo sposobnost okolja, da to prenese brez posledic. S projektom Gorniške vasi se planinske zveze Avstrije, Nemčije, Južne Tirolske, Slovenije in Italije pridružujemo smernicam uresničevanja Alpske konvencije in želimo spodbuditi kraje, ki izpolnjujejo zahtevane kriterije, da naravne danosti, planinsko in gorniško tradicijo ter kulturno dediščino usmerijo v razvoj, ki bo upošteval vse te dejavnosti in privabljal goste, ki so pripravljeni obiskovati gorsko pokrajino in izvajati v njej športne in druge aktivnosti na osnovi lastnih sposobnosti, moči in znanja ter ob odgovornem odnosu do narave, ki bodo spoštovali lokalno prebivalstvo, njegovo tradicijo in kulturo," je pojasnil podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen: "Hkrati pa z izvajanjem projekta vidimo možnost in priložnost za te kraje, da s ponudbo lokalnih proizvodov, izvajanjem storitev in drugimi poslovnimi priložnostmi povečamo interes mladih generacij, da svojo nadaljnjo življenjsko in poslovno pot vidijo v domačem kraju."

Danes je v mrežo Gorniške vasi vključenih 20 krajev v Avstriji, štirje kraji na Bavarskem, dva na Južnem Tirolskem in še eden v okviru preostale Italije, v Sloveniji pa poleg Jezerskega zdaj vstopajo še Luče, kar zanje pomeni kontinuiteto njihovega razvoja, kot je poudaril župan Občine Luče Ciril Rosc: "Želimo obvarovati ta zaklad, to gnezdo sredi gora, ki smo ga podedovali od prednikov, ki so vseskozi živeli v sozvočju z naravo, njenimi danostmi in potenciali, ter jo tako v vsej njeni lepoti obvarovali tudi za sedanjo generacijo. Z ostalimi kraji alpskega prostora, ki so že v tem združenju, nas povezujejo podobni ideali, cilji, način razmišljanja in delovanja. S privlačno turistično ponudbo ter zavzemanjem za ohranitev krajevnih kulturnih in naravnih vrednot želimo še dodati kamenček v čudovitem mozaiku majhnih in lepih gorniških vasi za užitek in postanek, kjer so najpomembnejši prvobitnost, tradicija in kultura ter zavezanost trajnostnemu alpskemu turizmu. Odločenost, da razvojna prizadevanja izvajamo z upoštevanjem trajnostnega razvoja, dolgoročno vidimo kot konkurenčno prednost našega območja."

Občina Luče, skoraj polovico katere obsega naravovarstveno območje Nature 2000, leži v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, njeno središče je vas Luče, ki gnezdi na rečni terasi nad sotočjem Savinje in Lučnice, v njeni okolici pa so posajena majhna naselja in samotne kmetije. "Luče so obdane z gorami. Vsaka na svoji strani neba jih čuvajo Raduha, Ojstrica in Rogatec. Obiskovalcem gora ni dovolj le lepota ravnine in hribovja, da si ne bi zaželeli tudi prepadnih sten, gorskih vršacev in epskih razgledov. Slikovite so tudi vmesne doline ob Savinji, Lučnici in Lučki Beli. Da posebej ne omenjamo Snežne jame v osrčju Raduhe, Igle, Presihajočega studenca, več zanimivih slapov ter kraških jam, planinskih koč, gorskih kapelic. Prepoznavna je lokalna kulinarika, ljudsko moško petje ‘na treko in štrto' je edinstveno v celi Evropi, pa številne kulturne zanimivosti, sprehajalne poti, pohodniške, plezalne ter gorskokolesarske ture, turna smuka, plezanje v zaledenelih slapovih, smučanje in sankanje. Z vstopom med gorniške vasi iščemo priložnost ponuditi obiskovalcem lepote tega gorskega sveta, ki so ga naši predniki in sedanja generacija ohranili za prihodnje rodove," je bil slikovit lučki župan Rosc. 

V Lučah ima planinstvo bogato tradicijo, posebno mesto v gorniški zgodovini pa zasedata Johannes Frischauf in Fran Kocbek, ki sta pripomogla h gradnji planinskih koč v pogorju Dleskovca in Raduhe, s čimer se je v Kamniško-Savinjskih Alpah začel razvijati planinski turizem. Za njegov nadaljnji razmah je bil zaslužen Turistovski klub Skala, leta 1953 je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Luče - Solčava, tri leta pozneje so postali samostojno društvo in lučki planinci so od takrat tesno povezani s Kočo na Loki pod Raduho. "Naši cilji v tem delu Alp so povezani z urejenostjo planinskih poti v pogorju Raduhe in Rogatca, za katere skrbimo lučki planinci, zagotovo pa imajo podobne cilje tudi člani celjskega planinskega društva, ki urejajo poti v pogorju Dleskovške planote. Še naprej se bomo trudili, da bodo planinske koče ustrezno urejene, da bomo imeli oskrbnike, s katerimi društvo dobro sodeluje, ter da bodo zadovoljni vsi naši planinci in drugi obiskovalci. Verjamemo, da pomeni vstop naše občine med gorniške vasi še tesnejše sodelovanje med nami, zagotovo bomo iskali še višje skupne cilje, ki bodo zadovoljili tako obiskovalce kot domačine. V sožitju z naravo želimo vsem obiskovalcem nuditi vse, kar pravi planinec danes potrebuje, torej mir, čisto naravno okolje, varno pot in kakovostno kulinariko," je planinske izzive predstavil Bojan Germelj, član upravnega odbora in vodnik Planinskega društva Luče.

Ne le planinstvo, tudi druge dejavnosti v naravi - predvsem pa narava sama - so magnet za obiskovalce gorniških vasi. "Tako gostje, ki jih vodimo prek agencije, kot tudi lovci, ki jih vodim kot poklicni lovec, občudujejo neokrnjenost narave, ohranjenost in čistočo našega kraja in gora, najbolj pa občudujejo, da tu ni množičnega turizma. Trudimo se, da obiskovalci pristno doživijo naš kraj in uživajo v zanimivostih, ki nam jih omogoča naravna dediščina, zato se bom kot član projektnega tima še naprej zavzemal za ohranjanje našega okolja in narave," je izpostavil Boštjan Pahovnik, član projektnega tima Gorniške vasi v Lučah in direktor športne agencije Dolina avantur, ki se zaveda, da pa bo treba novemu tipu obiskovalcev prilagoditi turistično ponudbo: "Glede aktivnosti ponudbe ne bo treba spreminjati, saj že zdaj k nam prihajajo predvsem obiskovalci, ki so željni aktivnih počitnic v naravi, kar tudi že ponujamo. Dobrodošla bi bila dopolnitev v obliki ferate, za kar si že nekaj časa prizadevamo. Zavzemali se bomo, da bi v naš kader vstopili še planinski in gorski vodniki, da bi lahko zadostili novemu tipu obiskovalcev. Prilagoditi pa bo treba ponudbo prenočišč, apartmajev, kmečkih turizmov in gostincev, da bodo za planince priskrbeli tudi recimo zajtrk, da se bodo lahko dobro podprli, preden bodo šli na pot."

Projekt Gorniške vasi podpirata Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki skrbi za izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji, ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS. Večina slovenskih občin vidi v turizmu priložnost za razvoj, pogosto pa je premalo premisleka o tem, kakšne vrste turizma je smiselno razvijati, da bo na ustrezen način podprl lokalni razvoj in ne bo prinesel neželenih obremenitev prostora in prebivalstva, je opozorila Blanka Bartol z Ministrstva za okolje in prostor, vodja slovenske delegacije v Stalnem odboru Alpske konvencije: "Turizem majhnih korakov, omejene rasti, s poudarkom na mehki mobilnosti, uravnoteženju potreb gostov in domačinov, aktivnem ohranjanju okoljskih in kulturnih virov, alternativnem povezovanju različnih področij, npr. turizma in kmetijstva, oblikovanju turistične ponudbe v obliki regionalnih znamk, s sodelovanjem različnih sektorjev ipd. so elementi, ki vodijo v bolj trajnostni turizem. Nekatera območja v alpskem prostoru so že šla po tej poti, trajnostni turizem pa je osnovno vodilo tudi gorniških vasi, v katere sta zdaj vključena Jezersko in Luče. Prepričana sem, da bosta na tem področju zgled tudi drugim."

Gorniški utrip Luč so imeli predstavniki sedme sile v sončnem jesenskem dopoldnevu priložnost začutiti ob pogledu na plečato Raduho, etnološko dediščino pa spoznati v muzeju na prostem v Lučah, kjer je domačija Koklej poskrbela tudi za kulinarično doživetje ob zgornjesavinjskem želodcu, šinku, skutnem namazu mohovtu, platičkih - jabolčnih krhljih, domačih žemljicah, mladih sirih, metinem soku in moštu.

Uradna pristopna slovesnost ob vstopu občine Luče med gorniške vasi bo v soboto, 28. septembra 2019, v Kulturni dvorani Luče. VABILO

Gorniške vasi: Luče - Gnezdo sredi gora | brošura (6,79 MB)

Manca Ogrin

Aneta Šiljar, TIC Luče, tic@luce.si, 031 546 267