SPOROČILA ZA MEDIJE  

Sara Jaklič (AO PD Kranj) in Marija Jeglič (AO PD Ljubljana-Matica) sta se na otok Senja, ki je že del polarnega kroga, odpravili v sredini februarja in v začetku marca na severozahodu Norveške preplezali dve prvenstveni smeri: Postrv na suhem (Trout in drought, M5, WI6+, 65 °, 550 m, severna stena Stormoe) in Slepeče luči (Blinding lights, M4, 220 m, jugovzhodna stena Kyle), opravili pa še šest drugih vzponov ter tako najbolje izkoristili zahtevne razmere z obilnimi snežnimi padavinami, ki so krojile njuno odpravo. "Najino odpravo na Senji je najbolj zaznamovala spremenljivost vremenskih razmer. Pričakovali sva, da bo vremenska napoved bolj stabilna, a sva se morali prilagoditi. Posledično sva imeli zaradi slabega vremena poleg plezanja dovolj časa tudi za avanture, ki dajejo življenju malo drugačno barvo. Spremenljivost vremena vpliva tudi na spremenljivost razpoloženja, a sva kljub temu uspeli ohraniti radoživost in veselje do plezanja, kar se nama v tovrstnih situacijah zdi najpomembneje. Ko si enkrat sproščen, se stvari začnejo dogajati (skoraj) same od sebe. Alpinisti se vedno želimo spopasti s še težjim in višjim, vendar sva s šopkom najinih prvenstvenih in ponovljenih smeri zelo zadovoljni," je črto potegnila vodja odprave Sara Jaklič, najuspešnejša slovenska alpinistka leta 2019 po izboru Komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije (PZS).

Že tretjega marca sta se odpravili pod goro Stormoa, a se zaradi snežnih plazov obrnili, petega marca pa jima je uspelo preplezati 550 metrov dolgo prvenstveno smer Postrv na suhem (Trout in drought, M5, WI6+, 65°) v njeni severni steni. "To linijo sva zagledali že prvi teden in takoj nama je zlezla pod kožo. Od daleč je bila videti kar divje, od blizu še bolj, sploh začetni in končni del. Pri srednjem delu so naju skrbele le velike količine snega, zato sva morali biti premišljeni pri odločitvi, kateri dan se je lotiva. Smer sestavljajo trije deli; prvi, najbolj pokončni in zahtevni del tvori pet raztežajev po strmem, na gladke plošče nalepljenem ledu oz. snegu. Prvi raztežaj je najtežji, saj poteka čez previs, oziroma po ledu, ki visi čez manjšo streho. Sledijo štirje raztežaji strmega snežnega ledu. Potem se stena položi in tako sva se odvezali z vrvi ter gazili po snegu do zadnjice približno 300 metrov, kjer se stena spet postavi pokonci. Zadnji raztežaj posoli z vršnimi opastmi praktično povsod naokoli. V tem delu sva imeli precej neuporaben, mokast sneg in odstopljen led, tako da je spet vsak premik zahteval kopanje snega do skale, v kateri sem le uspela namestiti nekaj varoval. Za konec naju je čakala bitka z opastjo, pri kateri je bil končni izid takšen: Meri : opast = 1 : 0. Za mojimi dolgimi 30 metri trpljenja se je Sara praktično sprehodila po stopinjah v 15 minutah in se skozi luknjo v opasti basala na drugo stran kot riba na suhem. Ampak da sva ohranili pomen in dodali rimo, sva smer poimenovali Trout in drought," je vzpon opisala Marija Jeglič, najuspešnejša slovenska alpinistka leta 2018.

Dva dni pozneje, sedmega marca, je mladima slovenskima alpinistkama uspel še prvi pristop na goro Kyle po 220-metrski prvenstveni smeri Slepeče luči (Blinding lights, M4) v njeni jugovzhodni steni, ki sta jo prav tako opazovali že dlje časa, kot pripoveduje Jakličeva: "Ideja za prvenstveno smer Slepeče luči se je izoblikovala zaradi vsakodnevne vožnje v trgovino, od koder je bila lepo vidna linija, ki se nama ni zdela pretirano zahtevna. Dodaten zagon nama je dala obilica snežnih padavin, saj je bil dostop relativno kratek in torej ne tako zamuden in utrujajoč ter seveda potencialno manj izpostavljen snežnim plazovom. Smer ponuja veliko zanimivega plezanja med brinovimi grmički in pokončnimi kamini. Plezanje ni bilo zahtevno, občutek, da si prvi, ki pleza v tej steni, pa je vedno neprecenljiv."

Kranjsko-ljubljanska naveza je na Senji poleg dveh prvenstvenih smeri v začetku odprave opravila še vrsto ponovitev zahtevnih kombiniranih smeri: The Slunt (WI4+, 350 m, južna stena Ersfjorda), Trolls trolls (M5, WI4, 200 m, severna stena Kyle), Spoon couloir (M4, WI3, 250 m, severna stena Bringtindena), Aegir (M6, WI5, 400 m, severna stena Segla), Great corner (M6+, WI6, 300 m, južna stena Ersfjorda) in Norwegian knights (M6, WI5, 200 m, severna stena Ramfloya), med katerimi na prvi pogled izstopa ponovitev smeri Great corner, a kot poudarja Jakličeva, alpinistične ocene ne povedo vsega: "Težko bi rekla, da je bila smer The great corner najtežja. Nekaj pove ocena, ki se pojavi na koncu poročila, drugo pa so trenutne razmere in okoliščine, v katerih smer (pre)plezaš. Aegir je bila tehnično najzahtevnejša smer; prvenstvena smer Postrv na suhem ponuja najtežji ledni raztežaj itd. Vsaka izmed smeri ima svojo noto, zato je težko oceniti, katera izmed njih bi bila najtežavnejša. Pri oceni skalnih smeri je to precej lažje."

Jakličeva in Jegličeva sta bili uspešni tudi pri bolj avanturističnih ciljih, kot jih slikovito opiše Marija: "Zame so bili na začetku trije cilji - videti severni sij, ujeti ribo in splezati čim več čim boljšega. Severni sij sva ugledali, še preden sva zares prišli - med pristankom na letališču. Ribe nisem ulovila, zaradi česar bi bilo teoretično zadovoljstvo dvotretjinsko. Vendar pa sva namesto ribe IZ vode kar midve skočili V vodo, s čimer je manjkajočih 33,3 odstotka teoretičnega zadovoljstva zapolnilo zev. Teoretično zato, ker v mojih sanjah še vedno iz vode skače (in mi maha) riba severnih morij. Matematično bi najino uspešnost lahko zapisali s preprostim računom: 3 - 1 + 1 = 3. Matematika skoraj v celoti drži - ne seže do sanj."

"Sara in Marija sta uspeli kljub muhastemu vremenu preplezati kar nekaj dobrih smeri na severu Norveške. Izstopata seveda dve prvenstveni kombinirani ledno-skalni smeri. Je pa njuna alpinistična odprava poleg dobrega plezanja tudi dokaz, kaj pomeni pravo in iskreno prijateljstvo. Tudi to je ena bistvenih lastnosti alpinizma, vsaj s te bolj človeške strani. Lahko zaključim, da punci nadaljujeta visoko raven slovenskega ženskega alpinizma," je njuno odpravo ocenil Miha Habjan iz Komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije.

Najuspešnejši slovenski alpinistki zadnjega obdobja, ki sta skupaj preplezali številne smeri v slovenskih gorah, raziskovali strme stene Madagaskarja, ZDA in Dolomitov, ledne slapove Kanade in se udeležili odprav SMAR - slovenske mladinske alpinistične reprezentance v Maroko in Gruzijo, sta res dobro uigrana naveza - tako plezalno kot značajsko. "Mogoče je najina močna točka ta, da sva kljub podobnostim različni - ena je velika, ena majhna; ker sem jaz večja, mi lahko Sara stopi na rame, da sploh doseže detajl smeri, ga prepleza in potem lahko še jaz prilezem za njo. Ob tem pa dobro navijava ena za drugo in se spodbujava. Skupaj zmoreva! Odpravo na Senjo je že od začetka spremljal kakšen neljubi pripetljaj, vendar sva se z njim soočili zelo sproščeno. Tako sva se imeli kljub mnogim nevšečnostim prav fino," piko na i pristavi Marija.

Marija Jeglič je odpravo Senja 2020 po vrnitvi v Slovenijo predstavila v Zgodbah iz izolacije, ki so na pobudo Alpinističnega odseka PD Kranj pod okriljem Komisije za alpinizem PZS zaživele v času epidemije novega koronavirusa. Z dobrodelno obarvanimi alpinističnimi predavanji prek spleta so ljubiteljem navpičnice četrtkove večere že krajšali načelnik AO PD Kranj Miha Zupin s plezanjem v Pakistanu, Nepalu in lansko odpravo z Janezom Svoljšakom na Aljaski, svojo alpinistično pot sta opisala Marija in Andrej Štremfelj, prvi zakonski par na Everestu, spomin na prvi ženski alpinistični tabor v Vratih leta 1949 pa je obudila Marta Krejan Čokl. Prihajajoči četrtek, 23. aprila, ob 20. uri bo eden glavnih protagonistov svetovnega alpinizma Luka Lindič predstavil alpinizem na robu sanj z Ines Papert, naslednji četrtek, 30. aprila, pa bo o SMAR-u, smeri in smislu predaval Matija Volontar, član slovenske mladinske alpinistične reprezentance. Predavanja so brezplačna, za ogled se je treba le pravočasno pridružiti v spletni predavalnici zoom, vsi gledalci pa so vabljeni tudi k donacijam za pomoč družinam oz. organizacijam po izboru predavateljev - do zdaj družini Dava Karničarja, Gorski reševalni zvezi Slovenije ali Društvu Izhod Teen Challenge. Vsa pretekla predavanja si je mogoče ogledati na spletni strani KA PZS, kjer so še vedno objavljeni podatki za donacije za vse naslovnike.

Manca Ogrin

Dodatne informacije: Manca Ogrin, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si