Planinska zveza Slovenje spada s svojimi
269 planinskimi društvi in blizu 60.000 člani med najbolj množične
nevladne organizacije v Sloveniji. Izmed vseh članov je skoraj tretjina otrok
in mladih. PZS ima več kot stoletno tradicijo, saj je bil njen predhodnik
Slovensko planinsko društvo ustanovljen že leta 1893.
Planinska zveza Slovenije ima status društva, ki deluje v javnem interesu na
področju športa, status društva, ki deluje v javnem interesu na področju
ohranjanja narave ima status humanitarne organizacije in status organizacije,
ki deluje v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Od poletja 2011 je vpisana tudi v register prostovoljskih
organizacij.
Planinska zveza Slovenije je nosilka in
izvajalka kar 25 programov strokovnega usposabljanja za mentorje planinskih
skupin, vaditelje orientacije, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v
kopnih in snežnih razmerah, turnokolesarske vodnike, alpiniste, markaciste,
trenerje športnega plezanja in inštruktorje vseh vrst. Preko svojih strokovnih
kadrov Planinska zveza tako skrbi za boljšo usposobljenost svojih članov za njihovo
varnejše obiskovanje gora v različnih gorniških dejavnostih. Druga polovica
lanskega lega je bila z izjemno lepim
vremenom obiskovalcem gorskega sveta
zelo naklonjena, posledično smo lahko beležili izjemno dober obisk gora in
podaljšano planinsko sezono. Tudi temu lahko pripišemo vzrok za povečanje
članstva. Prav tako smo opazili, da so v lanskem letu Slovenci vseh starostnih
skupin ponovno odkrivali bogastvo slovenskih gora za aktivno preživljanje krajših in tudi daljših počitnic. Koče, ki jih
upravljajo planinska društva in imajo skupaj z zavetišči in bivaki okoli 6000
ležišč, vsako leto obišče okoli 1.4 milijona obiskovalcev, prav tako pa le-ti
uporabijo tudi eno najboljše označenih mrež planinskih poti, ki premore kar
1.664 planinskih poti v skupni dolžini preko 9000 km po vsej Sloveniji. To
je v primerjavi s slovenskimi državnimi cestami (avtocestami, hitrimi, glavnimi
in regionalnimi cestami) za polovico več
kilometrov, ki pa jih naši markacisti oskrbujejo prostovoljno. K prispevku za
obnovo poti gre tudi del prispevka od plačane članarine. Tudi s tem lahko
pokažemo pripadnost slovenskim goram, tudi s tem dajemo priznanje vsem našim
markacistom in neutrudnim društvenim delavcem, ki s svojimi programi skrbijo za
koče, poti in pester gorniški program od najmlajših do odraslih.
»V
predsedstvu PZS smo ob prevzemu dolžnosti, ki so nam bile z izvolitvijo
zaupane, razmišljali o takšni planinski organizaciji, ki bo prijazna do
planinskih društev in prijazna do planincev, ki obiskujejo gore organizirano
ali kot posamezniki. Razmišljali smo tudi o tistih, ki bi jih kazalo še
pritegniti v naše vrste. V ta namen smo se lotili celovite prenove na vseh
področjih delovanja,« je v
imenu predsedstva Planinske zveze Slovenije dejal predsednik Bojan Rotovnik.
Ponosni
smo, da smo v letu 2011 kljub vsesplošnim
kriznim časom uspeli povečati število članov posameznikov. 1358 članov več
pomeni 2,4 odstotka ljubiteljev gora več, ki čutijo pripadnost organizaciji. Med
največjim dvigom članstva (6,6 %) smo zabeležili dvig števila tistih, ki so
najaktivnejši odrasli in se podajajo tudi v razna gorstva sveta. Večje število je
tudi odraslih članov, in sicer kar za 2,9 %, kar pomeni, da je bilo v letu 2011
v PZS včlanjenih 37.746 članov B kategorije. Tudi najmlajših, predšolskih in
osnovnošolskih otrok, je bilo v lanskem letu več včlanjenih, skupaj 228 več
oziroma skupaj 13.867 najmlajših članov, čemur gre prav gotovo zasluga celostni
vsebinski in oblikovni prenovi programov za najmlajše in mlade planince,
programov Ciciban planinec in Mladi planinec Mlada planinka. 2,4 % članov več
pomeni toliko več ljudi, ki zaupajo v programe planinskih društev in Planinske
zveze, ki si želijo druženja s prijatelji gora, ki želijo varnejše obiskovati
gore, ki se zavedajo pomembnosti skupnega prizadevanja za ohranjanje gorskega
sveta, in ki potrjujejo, da so delo, cilji in zastavljeni načrti usmerjeni v
pravo smer.
Planinska
društva, članice Planinske zveze Slovenije, z največjim številom članov prihajajo iz OSREDNJESLOVENSKE IN GORENJSKE regije, in sicer:
Največje slovensko planinsko društvo je PD Ljubljana-Matica, v katero je bilo
v letu 2011 včlanjenih 3199 članov, v vseh kategorijah so povečali število
članov, skupaj za 7 %. Sledi ji PD Kamnik s 1359 člani, ki je kar za 20,4 %
povečalo svoje članstvo, predvsem pri najmlajših in odraslih. Tri gorenjska
društva, PD Radovljica, PD Kranj in PD Škofja Loka, pa sledijo na 3. do 5.
mestu.
PD LJUBLJANA MATICA
|
3199
|
PD KAMNIK
|
1359
|
PD RADOVLJICA
|
987
|
PD KRANJ
|
981
|
PD ŠKOFJA LOKA
|
909
|
Največji delež Slovencev, včlanjenih v
planinska društva, na prebivalca regije je v Notranjsko – kraški regiji (delež članov na prebivalca regije je kar
4,49), v Gorenjski (4,31), Koroški (4,29) in Savinjski statistični regiji
(3,91).
Za leto,
v katerega smo vstopili pred mesecem dni, pravijo, da bo še težje za nevladne
in prostovoljske organizacije, torej tudi za nas, eno največjih in najbolj
množičnih nevladnih organizacij v Sloveniji, in za vseh 269 naših planinskih
društev. Da bi kriza v čim manjši meri dosegla planinska društva ter naše
sedanje in bodoče člane, smo za leto 2012 nadgradili članarino in uvedli novosti.
Med drugim uvajamo sistematično urejeno evidenco članov društev in s tem tudi
centralno evidenco članstva. Kar bo planinskim društvom in članom posameznikom
doprineslo k še boljši preglednosti, obveščenosti in komuniciranju društev s
člani in obratno, preglednejše vodenje podatkov o strokovnih kadrih v okviru
planinske organizacije, možnosti sklenitve ugodnejših dodatnih zavarovanj
članov in dodatnih ugodnih za člane. Z uvedbo centralne evidence članstva, na
katero smo se dolgo, načrtno in skrbno pripravljali, pa bomo tudi enostavnejše
in lažje seznanjali člane z aktualnimi informacijami o posebnih razmerah ali
stanjih, pomembnih za varnost obiskovalcev gora (uničena varovala na poteh,
podori …), prav tako o obratovanju planinskih koč itd. Uvajamo tudi možnost včlanitve prek spleta, na množičnih prireditvah Planinske
zveze in na sedežu PZS ter možnost plačila z elektronskimi plačilnimi sredstvi,
kar bo bistveno olajšalo skrbi in vplačilo tekoče članarine predvsem številnim
mlajšim in srednjim generacijam.
Stopimo skupaj tudi v letu 2012 in oblikujmo še trdnejšo navezo
planincev, gornikov, plezalcev, alpinistov, turnih kolesarjev, turnih
smučarjev, markacistov, vodnikov, inštruktorjev … vseh ljubiteljev gora. Organizacija
je tu zato, da spodbujamo k zavzetemu in aktivnemu članstvu, ki posameznikom in
društvom omogoča aktivno udeležbo pri razvoju gorniške skupnosti, pri tem pa
vsem in vsakomur posebej omogoča lastno izbiro in razpon dejavnosti.
Planinska
zveza Slovenije
|