V gore so ljudje hodili od nekdaj, utrli so poti in jih tudi priložnostno označevali. Naše najstarejše planinske poti so uhodili prav pastirji, ki so gonili živino in drobnico na visokogorsko pašo. Želja po doživljanju narave je vzpodbudila nastanek planinskih poti, ki jih je bilo potrebno označiti. Na Slovenskem je dodatno spodbudo za gradnjo in označitev planinskih poti predstavljala tudi narodnozavedna želja po slovenskem videzu gora, kajti prve napise in kažipote so postavljali tujci, Nemci.
"Markacijska dejavnost obstaja v planinski organizaciji vse od ustanovitve SPD, predhodnice Planinske zveze Slovenije. Na prvem zboru SPD so poleg glavnega odbora ustanovili tudi markaciji odbor in že v prvem letu delovanja je slovenska planinska organizacija označila 97 poti. Prvotno označitev z raznobarvnimi črtami in možici so na pobudo Alojza Knafelca, kartografa in načelnika markacijskega odseka SPD, pred 100 leti zamenjale enotne markacije, ki jih uporabljamo še danes," pove predsednik PZS Jože Rovan.
 Novinarska konferenca je bila v obnovljenih prostorih Planinskega doma pri Gospodični. Od leve sedijo Jože Rovan, Uroš Zagoričnik, Boštja Grobler, Anton Progar, Miha Marenče in Ana Cergolj Kebler. (Foto: Zavarovalnica Triglav)Knafelčeva markacija so torej bele pike, obdane z rdečim kolobarjem. Njihova velikost je med 8 in 10 centimetri, medtem ko je razmerje med rdečim kolobarjem in belo piko v prečnem prerezu 1:2:1. Je likovno izčiščeno in popolno znamenje, ki je hkrati izvirno, udomačeno, funkcionalno, opazno in prepoznavno. Markacija je zagotovo najbolj prepoznaven znak slovenskih planincev, ki nas že celo stoletje varno vodi po planinskih poteh. V letošnjem letu se bomo ob različnih priložnostih spomnili očeta naše markacije.
Markacijska dejavnost znotraj PZS obsega strokovni servis pri označevanju in vzdrževanju planinskih poti, evidentiranje planinskih poti, izobraževanje in usposabljanje kadrov ter nadzor nad planinskimi potmi.
Vsak markacist skrbi za 11 kilometrov poti
"Pod okriljem Planinske zveze Slovenije je registriranih 884 markacistov in inštruktorjev markacistov vseh treh kategorij, vsak med njimi pa preračunano skrbi za več kot enajst kilometrov planinskih poti. Registrirani markacisti v planinskih društvih, ki jim na terenu pomagajo še številni drugi prostovoljci, so v letu 2021 obnovi in vzdrževanju planinskih poti namenili 35.316 prostovoljnih ur dela, tehnična skupina Komisije za planinske poti PZS, ki skrbi za zahtevne in zelo zahtevne planinske poti v visokogorju, pa je dodala še 1.540 prostovoljnih ur - skupno so predani markacisti urejanju planinskih poti namenili 36.856 prostovoljnih ur,« razloži načelnik Komisije za planinske poti Uroš Zagoričnik.
V soboto je na dan markacistov 200 prostovoljcev v 40 ekipah urejalo poti na območju Gorjancev, Kočevskega roga, Trebnjega in Kostanjevice na Krki. (foto: Zavarovalnica Triglav)
Povprečna starost markacistov je 53 let in kot dodaja Zagoričnik si v komisiji želijo, da bi se jim pridružilo še več prostovoljcev, predvsem mlajših.
Zahtevne akcije 2022
Vsako društvo urejala poti na svojem področju, za zahtevne planinske poti skrbi tehnična skupina Komisije za planinske poti PZS. Letos je predvidenih najmanj 16 akcij na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh, ki bi naj trajale približno 47 dni, na njih bi naj sodelovalo 45 markacistov, nekateri tudi večkrat. Za obnovo kovinskih varoval, popravila poškodb planinskih poti in sanacije erozije bodo porabili 3500 ur. 
Letošnja zmagovalka izbora Naj planinska pot je postala zelo zahtevna Hanzova pot, ki vodi od Koče na Gozdu na Prisojnik. (Foto: Zavarovalnica Triglav)
V letošnjem letu je bila izvedena že tehnična akcija Na Jelenk čez Kendove robe in na Zvoh preko grebena Jež. V načrtu je tudi obnova letošnje Naj planinske poti. Tehnična skupina bo obnovila tudi Tominškovo pot do gozdne meje, pot s sedla Planja na Mlinarico, poti od Kajzljeve škrbine do Zadnjega okna in od Kranjske planine do Mlinarice na Prisojniku, pot od Srednje Ponce proti Visoki Ponci, Pot Silva Korena na Krn, pot čez Rž in Kot ter zahtevno pot od Pišnice čez Kačji graben na Špik.
Kakovostno delo markacistov in enotni postopki urejanja planinskih poti so rezultat usposabljanj, ki jih že vrsto let izvaja Komisija za planinske poti PZS.
Posebnega nagrajevanja za delo na področju označevanja in vzdrževanja planinskih poti ni. Kdor pomaga dobi najlepšo nagrado - zavest, da je opravil človeško dolžnost, ki si jo je prostovoljno naložil. Je pa upravičen do častnih priznanj ali pohval za svoje delo. Najvišje priznanje markacistov PZS - diplomo Alojza Knafelca, ki se podeduje za življenjsko delo, je za leto 2021 prejel Mladen Živković. Živković je že več kot tri desetletja zapisan urejanju planinskih poti, od leta 2006 je tudi vodja Odseka za planinske poti MDO PD Dolenjske in Bele krajine.
Številnim Knafelčevim naslednikom, prostovoljnim markacistom PZS, se z novim letom obetajo tudi boljši časi. "Dopolnjen Zakon o planinskih poteh namreč določa obveznosti države pri financiranju vzdrževanja planinskih poti, kot tudi šolanja in opreme markacistov. Vse doslej so namreč breme vzdrževanja preko 10 tisoč kilometrov planinskih poti nosila zgolj planinska društva," dodaja predsednik Rovan.
Izbor Naj planinska pot osvetljuje delo markacistov
Pomembno delo markacistov so v okviru pobude Očistimo naše gore prepoznali tudi v Zavarovalnici Triglav in mu v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije posvetili izbor Naj planinska pot. " S predstavitvijo nabora poti, ki nujno potrebujejo obnovo in za katere nato glasuje širša javnost, že peto leto zapored osvetljujemo plemenito prostovoljno delo slovenskih markacistov. Gre za prave heroje, ki nas lahko spodbudijo, da tudi sami z majhnimi dejanji, kot so pravilna oprema, ustrezen izbor ciljev glede na našo fizično kondicijo ter pripravljenost, da s hribov poleg lepih spominov odnesemo vsaj svoje odpadke, morda pa tudi kakšno »tujo« smet, prispevamo k ohranjanju čiste in varne narave ter tako ustvarjamo varnejšo in trajnejšo prihodnost," o namenu izbora Naj planinska pot pove Ana Cergolj Kebler, vodja akcije Očistimo naše gore v Zavarovalnici Triglav.
Naj planinska pot 2022 je Hanzova pot
Letošnja zmagovalka izbora Naj planinska pot je postala zelo zahtevna Hanzova pot, ki vodi od Koče na Gozdu na Prisojnik. Pot, za katero skrbi Planinsko društvo (PD) Kranjska Gora, bo zaradi podora zaprta vse do obnove.
 Predsednik PD Kranjska Gora Marko Kopač je klin prejel od lanske prejemnice Naj planinska pot. V imenu PD Kranj je novim zmagovalcem čestital Miha Marenče. (Foto: Zavarovalnica Triglav)
A tudi sicer gre za traso, ki jo uporabljajo le dobro izkušeni planinci, saj spada med najdaljše in najzahtevnejše slovenske zavarovane poti. Njen strm vzpon, ki ponuja izjemne poglede na slap, je zavarovan z jeklenicami in klini, pot pa preči tudi snežišče, ki se običajno obdrži prek celega leta.
"Hanzova pot se od izhodišča pri Koči na Gozdu do Prisojnika dvigne za okoli 1300 metrov in je ena najdaljših zavarovanih poti v Julijskih Alpah. Obnoviti je treba okoli 100 metrov zgornjega dela poti, kjer se je zrušila velika skala, ki jo bo treba spraviti v dolino. Pri tem bo treba zelo paziti, da ne bomo poškodovali še tistih jeklenic in klinov, ki so ostali. Obnova jeklenic in klinov pa bo potekala tudi na območju snežišča," ob razglasitvi letošnje zmagovalne poti pojasni predsednik PD Kranjska Gora Marko Kopač. Zahvalil se je vsem, ki so glasovali za Hanzovo pot. "Prejem naziva Naj planinska pot nam veliko pomeni, saj nam Zavarovalnica Triglav s finančnimi sredstvi omogoča, da bo pot prenovljena še letos."
Vsak obiskovalec gora lahko naredi droben prispevek za markanten vtis in s SMS-sporočilom POT5 na 1919 in donacijo 5 evrov z drobnim prispevkom soustvari markantne vtise. Vse donacije bodo namenjene vzdrževanju planinskih poti. |
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Prijava
O avtorjih