SPOROČILA ZA MEDIJE  

Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je razdeljena na 41 etap, ki vodijo po vseh pomembnejših gorskih skupinah, obide 112 kontrolnih točk, med njimi je 53 planinskih koč. Najvišja točka STKP je Poštarski dom na Vršiču (1688 m), najnižji pa sta Piran in Sečoveljske soline (1 m).


Konec tedna smo tako že četrtič zavrteli pedale in se pod vodstvom izkušenih turnokolesarskih vodnikov Planinske zveze Slovenije (PZS) podali po kolesarskih etapah, katere ste poleti izbrali na glasovanju, ter nekaj dodatnih, za katere so sami vodniki menili, da jih je vredno prevoziti. Namen kolesarsko-planinskega izleta je predstaviti Slovensko turnokolesarsko pot (STKP) javnosti in omogočiti prvo izkušnjo vožnje po njej turnim kolesarjem, ki je še ne poznajo.

Priljubljenost turnega kolesarstva iz leta v leto narašča, narašča pa tudi priljubljenost STKP. Kot ena mlajših planinskih panog se je turno kolesarstvo že dodobra uveljavilo med športno aktivnim prebivalstvom. »V Komisiji za turno kolesarstvo pri PZS si prizadevamo, da planinci na kolesih preko različnih dejavnosti pridobivajo pravilne informacije in izkušnje, kako naj se s čim manj težavami in čim večjim veseljem lotijo kolesarjenja v naravnem planinskem okolju. Prav tako vemo, da lahko samo z zanesljivimi partnerji dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili v svojem poslanstvu, to je ureditev omrežja planinskih poti primernih za turno kolesarstvo in omogočanje pravilnih in predvsem lepih doživetij na izletih pod vodstvom naših turnokolesarskih vodnikov. Ena od takih dejavnosti je organizacija skupne ture STKP Zame 2022,« je povedal načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS Atila Armentano.

Zavarovalnica Generali aktivno podpira razvoj turnega kolesarstva že od leta 2016. Kot pobudnica dogodka je bila že četrtič soorganizator. »V zavarovalnici Generali verjamemo, da je poglavitni namen turnega kolesarjenja doživeti raznovrstnost slovenske pokrajine s kolesom, s poudarkom na gorskem svetu. S tem se umaknemo prometu na cestah in kolesarimo po odmaknjenih stranskih cestah, poljskih poteh in gozdnih vlakah. Na koncu pa smo poplačani z zadovoljstvom ob opravljeni zahtevni poti. Verjamemo, da smo s postavitvami usmerjevalnih tabel po STKP poti pomembno pripomogli k varnemu kolesarjenju po odmaknjenih stranskih cestah,« je dodal Boštjan Jenko iz zavarovalnice Generali.

Letošnji izlet po STKP je bil namenjen izobraževanju kolesarjev o pravilnem turnem kolesarstvu. Kakšna so torej pravila obnašanja s kolesi v gorah?

Bojan Briški je vodil turo na Kočevskem in zaradi slabega vremena je spremenil traso poti. »Začeli smo na Travni gori namesto Hribu Loški potok. Del trase je potekal po vlaki, ki je bila težko prevozna zaradi obilice dežja. Prvi žig STKP smo naredili na Travni gori ter drugega na zaključku etape 20, pri Koči pri Jelenovem studencu. Vreme je bilo idealno za kolesarjenje, etapo smo prekolesarili brez poškodb pnevmatik.«

Na etapi številka 9 sta bila vodnika Simon Primožič in Barbara Benedik. »Na 9. etapi smo nadvse uživali visoko nad dolino Soče, se greli na soncu, pogledovali po belih oblakih nad grebeni in občudovali še zadnje odtenke zelene, preden jo pogoltne jesen. Da smo dosegli pričetek 9. etape, smo se že pošteno nagarali. Zaradi same logistike smo namreč pričeli kar v dolini, pri sotočju Tolminke in Soče. Na planini Kuhinja smo imeli seveda obvezen počitek, preden smo nadaljevali proti planini Pretovč. Od tam je sledil samo še uživaški spust proti dolini z vmesnim postankom za ogled cerkvice Sv. Duha na Javorci. Ob zaključku v dolini smo bili vsi soglasni: Bilo je enkratno!«

Tadej Kosmačin je bil vodnik na 30. etapi od Ruške do Ribniške koče. »Kljub ledeno mrzlemu jutru smo se podali na etapo od zgornje postaje Pohorske vzpenjače do Koče na Pesku. Na poti smo "pobrali" 4 žige STKP in jih odtisnili v sveže dnevnike. Udeleženci so bili navdušeni nad izvedeno turo v lepem, a hladnem vremenu. Predvsem jih je navdušil mir v pohorskih gozdovih in odlični štruklji na Pesku. Zanimivo je bilo, da kljub temu da so bili udeleženci domačini, niso poznali poti in je bilo zanje marsikaj novega, kar je ob vodenju posebej prijetno.«

Gregor Mokotar je vodil turo, ki nosi številko 1 in pelje od Ljubljanskega gradu do Mihelčičevega doma na Govejku. »Bili smo kondicijsko in tehnično heterogena skupina, en udeleženec s treking kolesom, dva udeleženca s polnovzmetenima kolesoma in ostali z gorskimi kolesi s prednjim vzmetenjem. Med potjo smo se večkrat ustavili za kavo in čaj, malico in lepe fotografije. Udeleženci so imeli možnost povratka z vlakom iz Medvod, po isti poti nazaj ali spust do Medvod in mimo Mednega nazaj do Ljubljane. En udeleženec se je z vodnikom vrnil po isti poti, ostali pa smo se spustili do Medvod in preko Mednega prikolesarili nazaj do Ljubljane. Med potjo ni bilo nobenih resnih težav, le enemu udeležencu smo nazaj nastavili verigo. Tura je potekala gladko in na koncu smo se vsi strinjali, da je tura uspela in da se spet srečamo na naslednjem dogodku.«

A četudi Slovenska turnokolesarska pot ni zahtevna, je pa vsekakor ne smemo podcenjevati, zato je fizična pripravljenost nujna!

Več o Slovenski turnokolesarski poti in predstavitev posameznih etap >>> www.stkp.pzs.si.